← Slovenija

OP in uporaba dokumentov, pridobljenih po ZDIJZ - IPRS

OP in uporaba dokumentov, pridobljenih po ZDIJZ + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 27.11.2019 Številka: 0712-1/2019/2730 Kategorije:Občine, Pravne podlage --> Kategorije: Občine, Pravne podlage Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede obdelave osebnih podatkov in uporabe dokumentov, pridobljenih po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja. Navedli ste, da je občan na podlagi dostopa do informacij javnega značaja pridobil določene dokumente (odločbe, sklepe, uradne zaznamke), ki jih je občinska uprava pripravljala in izdala v upravnem postopku. Dokumenti zadevajo določen upravni postopek, v katerega je bil občan vključen tudi kot stranski udeleženec. Pojasnili ste še, da je družinska članica občana tako pridobljene dokumente (ki jih je pridobil občan in ne ona sama), uporabila kot prilogo v svoji magistrski nalogi, pri čemer je delno prekrila podatke (osebne podatke druge stranke v postopku, ime občine ipd). Zanima vas: Ali lahko oseba A uporabi dokumente, ki jih je oseba B pridobila v postopku dostopa do informacij javnega značaja v javno objavljenem delu? Ali so osebni podatki (osebni podatki stranke v postopku) v tako objavljenem delu lahko razkriti? Če je odgovor na navedena vprašanja negativen, prosite za usmeritev pri nadaljnjem ukrepanju občine. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z
  3. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  4. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljnjem besedilu Splošna uredba o varstvu podatkov),
  5. točko prvega odstavka
  6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljnjem besedilu ZVOP-1) ter
  7. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05; v nadaljnjem besedilu ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Informacije javnega značaja so prosto dostopne vsem (
  8. člen ZDIJZ). Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, npr. tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (
  9. alineja tretjega odstavka
  10. člena ZDIJZ) ali ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega javnega interesa (drugi odstavek
  11. člena ZDIJZ) ali ko je njihovo razkritje določeno z zakonom in se zato ne štejejo za varovane. Posameznik, ki meni, da se njegovi osebni podatki nezakonito obdelujejo, lahko poda prijavo Informacijskemu pooblaščencu. Splošno pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov ureja člen 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6

(1)Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja tudi Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15 in 7/18, v nadaljnjem besedilu ZDIJZ). ZDIJZ vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (
  1. člen). Po načelu prostega dostopa (
  2. člen ZDIJZ) je vzpostavljeno pravilo o enaki in enotni uporabi določb zakona za vse. To pomeni, da so informacije javnega značaja prosto dostopne vsem, ne le prosilcu. Ko organ (tj. zavezanec po ZDIJZ) odloči, da je določen dokument prosto dostopna informacija javnega značaja, skladno z ZDIJZ izdana odločba učinkuje erga omnes (t.j. enako nasproti kateremu koli prosilcu). Z oviranjem (ali pogojevanjem) kakršnekoli nadaljnje uporabe dokumentov, ki so jih prosilci pridobili v postopku po ZDIJZ, bi bili v nasprotju tako z namenom samega zakona, ki je zagotavljanje javnosti in odprtosti delovanja organov, kot tudi z uresničevanjem tega namena, ki je v prizadevanju samih organov dosegati čim večjo obveščenost javnosti o svojem delovanju (glej
  3. člen ZDIJZ). Na podlagi ZDIJZ lahko pravna ali fizična oseba dostopa do tistih informacij, ki ne pomenijo ene od taksativno naštetih izjem v 5.a členu in prvem odstavku
  4. člena ZDIJZ, na podlagi katerih je, če so seveda podane in utemeljene, mogoče zavrniti pravico posameznika do dostopa do informacij javnega značaja. Po
  5. točki prvega odstavka
  6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, npr. tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (
  7. alineja tretjega odstavka
  8. člena ZDIJZ), ali ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega javnega interesa (drugi odstavek
  9. člena ZDIJZ), ali ko je njihovo razkritje določeno s področnim zakonom (in se zato ne štejejo za varovane). Če pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov, kamor sodi tudi razkrivanje in posredovanje osebnih podatkov v postopku po ZDIJZ, ne obstaja, takšno ravnanje predstavlja kršitev Splošne uredbe o varstvu podatkov. Posameznik, ki meni, da se njegovi osebni podatki nezakonito obdelujejo, lahko poda prijavo Informacijskemu pooblaščencu. IP je kot pritožbeni organ v postopku po ZDIJZ v svoji praksi že večkrat odločal tudi o dostopu do osebnih podatkov samih prosilcev (npr. ko prosilci želijo pridobiti dokumente, ki se nanašajo na njih). Z izdanimi odločbami (npr. št. 090-250/2018/4 z dne
  11. 2019, št. 090-216/2018/6 z dne
  13. 2018, št. 090-119/2016/2 z dne
  15. 2016) se lahko seznanite preko iskalnika na spletni strani https://www.ip-rs.si/informacije-javnega-znacaja/. V upanju, da ste dobili odgovor na vprašanja, vas lepo pozdravljamo. Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka Pripravila: Karolina Kušević, univ. dipl. prav., svetovalka IP O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.