Snemanje prekrškovnega postopka s strani redarja - IPRS

Snemanje prekrškovnega postopka s strani redarja + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 06.01.2020 Številka: 0712-1/2019/2985 Kategorije:Občine, Uradni postopki , Video in avdio nadzor --> Kategorije: Občine, Uradni postopki, Video in avdio nadzor Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po elektronski pošti prejel vaš dopis, v katerem pojasnjujete, da je občinski redar kršitelju izdal obvestilo o prekršku, ta pa naj bi ga ob prihodu k vozilu pričel žaliti in se ob tem usedel v avto. Redar je nato pričel z postopkom ugotavljanja istovetnosti ter ob tem zahteval vozniško in prometno dovoljenje. Ob tem je redar kršitelja snemal (po izjavi redarja zaradi kasnejšega dokazovanja pravilnosti izjav in pravilnosti redarskega postopka). Kršitelj oz. njegova žena sta podala pritožbo na postopek redarja, kjer med drugim navaja, da je redar s snemanjem in verbalno komunikacijo provociral voznika, ki je sedel v avtu in posledično sprožil odziv z morebitnimi neprimernimi izjavami. Zanima vas, ali je snemanje pooblaščene uradne osebe med izvajanjem prekrškovnega postopka dopustno. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi
3. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
4. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba),
5. točke prvega odstavka
6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
7. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Ob tem IP poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. IP je na vprašanje glede dopustnosti snemanja v postopkih, ki jih vodijo občinski redarji, že odgovoril v neobvezujočem mnenju, št. 0712-3/2018/2551 z dne
9. 2018, ki je dostopno na naši spletni strani: https://www.ip-rs.si/vop/?tx_jzgdprdecisions_pi1%5BshowUid%5D=86&tx_jzgdprdecisions_pi1%5BhighlightWord%5D=%200712-3%2F2018%2F
10. Pri tem moramo poudariti, da je bilo mnenje pripravljeno z ozirom na vprašanje stalnega snemanja s telesnimi kamerami, vendar vsebuje tudi pojasnilo glede snemanja v posamičnih primerih. Tako je IP med drugim zapisal: »Prekrškovni postopek (tudi hitri prekrškovni postopek) ureja Zakon o prekrških (ZP-1; Uradni list RS, št. 29/11 – UPB, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16, 15/17 – odl. US, 27/17 – ZPro). Postopek o prekršku se začne po uradni dolžnosti, ko prekrškovni organ v okviru svoje pristojnosti v ta namen opravi kakršnokoli dejanje, ali z vložitvijo pisnega predloga oškodovanca, državnega tožilca ali državnega organa, nosilca javnih pooblastil ali samoupravne lokalne skupnosti (predlagatelji) (prvi odstavek
11. člena ZP-1). Prekrškovni organ (v njegovem imenu pooblaščena oseba) skladno s prvim odstavkom
12. člena ZP-1 po uradni dolžnosti brez odlašanja, hitro in enostavno ugotovi tista dejstva in zbere tiste dokaze, ki so potrebni za odločitev o prekršku. Pooblaščena oseba, ki bi prekršek zaznala, bi na podlagi
13. člena v zvezi s
14. členom ZP-1 za dokazovanje obstoja konkretnega prekrška (predhodno zaznanega s strani nadzornika kot pooblaščene osebe) kršitelja lahko fotografirala in posnela v smislu zbiranja dokazov, ki so potrebni za odločitev o prekršku. Vendar pa IP ob tem opozarja, da je treba ob tem upoštevati tudi ostale določbe ZP-1, ki zagotavljajo poštenost in zakonitost postopka (npr. določbe drugega do petega odstavka
15. člena ZP-1). Fotografiranje in snemanje pooblaščene osebe je torej dopustno za namen dokazovanja kršitve, ki jo redar zazna, pri čemer lahko to opravi v omejenem obsegu in na način, ki ne posega prekomerno v ostale ustavne pravice posameznika. Ni pa na tej podlagi avtomatično dopustno stalno snemanje v smislu video nadzora.« V vašem dopisu navajate, da je redar snemal redarski postopek zaradi kasnejšega ugotavljanja »pravilnosti izjav in pravilnosti redarskega postopka«, kar se ne ujema z nameni, ki jih kot dopustne predvideva ZP-
16. Za konec še poudarjamo, da IP ni pristojen presojati siceršnje ustreznosti vodenja prekrškovnih postopkov. V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo. Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav., informacijska pooblaščenka Pripravila: mag. Polona Merc, LL.M. Svetovalka pooblaščenca za varstvo osebnih podatkov O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026