← Slovenija

Dostop do podatkov podatkov za Inženirsko zbornico - IPRS

Dostop do podatkov podatkov za Inženirsko zbornico + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 18.12.2019 Številka: 0712-1/2019/2921 Kategorije:Pravne podlage, Pridobivanje OP iz zbirk, Uradni postopki , Zavarovanje osebnih podatkov --> Kategorije: Pravne podlage, Pridobivanje OP iz zbirk, Uradni postopki, Zavarovanje osebnih podatkov Obrnili ste se na Informacijskega pooblaščenca RS (v nadaljevanju IP) s svojim zaprosilom za mnenje. Navajate, da v letu 2017 sprejeta gradbena zakonodaja ZAID, IZS-ju kot nosilcu javnih pooblastil, daje vpogled, po vašem mnenju, v preobširen nabor osebnih podatkov članov IZS. Po
  3. členu ZAID ima IZS namreč pravico do vpogleda določene podatke članov IZS, ki se vodijo pri različnih upravljavcih (MNZ, CSD, ZPIZ, ZRSZ, GURS, AJPES in PIS). Najbolj sporen je po vašem mnenju
  4. člen Disciplinskega pravilnika, sprejet s strani IZS in ki določa predpisovanje disciplinskih sankcij v odvisnosti od premoženja kaznovanega člana IZS (vpogled v nepremičnine, CSD, AJPES, ...). IZ vašega dopisa dalje izhaja, da sta višina kazni (do 10.000 eur) in stroški disciplinskega postopka (do 2.000 eur) »enormno« visoki. Hkrati tudi oporekate neodvisnosti in nepristranskosti oseb, ki vodijo postopek, ker so zaposleni pri IZS. V prilogi pošiljate svoj ugovor zoper zahtevek za poplačilo zapadlih obveznosti do IZS. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z
  5. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  6. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov),
  7. točko prvega odstavka
  8. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  9. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. IP meni, da ni v nasprotju z načeli varstva osebnih podatkov, zlasti načelom zakonitosti in načelom omejitve namena, da IZS za odmero disciplinske sankcije v disciplinskem postopku pridobiva osebne podatke svojih članov od upravljavcev, ki jih določa ZAID v
  10. členu in kamor sodijo tudi »osebne in premoženjske razmere inženirja«. IP ob tem opozarja da mora IZS pri vodenju konkretnega disciplinskega postopka spoštovati načelo najmanjšega obsega podatkov in pridobivati zares zgolj tiste podatke, ki so relevantni in potrebni za namen izvajanja disciplinskih sankcij v skladu z zakonom in pravilnikom. IP dodaja, da ni pristojen za presojo ali odločanje o ugovoru zoper zahtevek za poplačilo zapadlih obveznosti članov do zbornice. O b r a z l o ž i t e v IP kot državni organ, ki nadzira področje varstva osebnih podatkov ni pristojen na splošno komentirati ureditve in disciplinskega postopka za člane zbornice, kot ga ureja Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti (Uradni list RS, št. 61/17; v nadaljevanju ZAID). IP tudi ni pristojen za presojo ali odločanje o ugovoru zoper zahtevek za poplačilo neplačanih obveznosti članov do zbornice. Svoje mnenje lahko IP poda le v delu, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov. Za opredelitev do skladnosti področne zakonodaje z varstvom osebnih podatkov kot človekove pravice, ki jo opredeljuje
  11. člen Ustave RS in konkretizirata Splošna uredba in ZVOP-1, je treba izhajati iz zagotavljanja načel varstva osebnih podatkov.
  12. Načelo zakonitosti terja, da se lahko osebni podatki obdelujejo le, če za to obstaja ustrezna pravna podlaga. Splošna uredba vsebuje določbe o dopustnih pravnih podlagah za obdelavo osebnih podatkov v členu 6, ki v točki

(1)(
  1. c)določa, da je obdelava osebnih podatkov zakonita, če je (med drugim) potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca, ali če je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka (e)), pri čemer pa Splošna uredba o varstvu podatkov v odstavku 2 istega člena določa, da države članice lahko ohranijo ali uvedejo podrobnejše določbe, da bi prilagodile uporabo pravil te uredbe v zvezi z obdelavo osebnih podatkov za zagotovitev skladnosti s točkama (
  2. c)in (
  3. e)odstavka 1, tako da podrobneje opredelijo posebne zahteve v zvezi z obdelavo ter druge ukrepe za zagotovitev zakonite in poštene obdelave, tudi za druge posebne primere obdelave iz poglavja IX. Pravne podlage za obdelavo v javnem sektorju so določene v 9. členu ZVOP-1. Osebni podatki v javnem sektorju se lahko na podlagi prvega odstavka tega člena obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Ne glede na prvi odstavek pa se na podlagi četrtega odstavka istega člena lahko v javnem sektorju izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo. Področni zakon v smislu prvega odstavka 9. člena ZVOP-1 je ZAID, ki v tretjem odstavku 27. člena določa, da lahko zbornica za potrebe izvajanja javnih pooblastil brezplačno pridobiva o pooblaščenih arhitektih in inženirjih podatke iz zbirk podatkov naslednjih upravljavcev: 1. Ministrstva za notranje zadeve – podatke iz centralnega registra prebivalstva (osebno ime, EMŠO, stalno in začasno prebivališče); 2. centrov za socialno delo – podatke o obdobju upravičenosti in o datumu izplačila porodniškega nadomestila, nadomestila za nego in varstvo otroka ter posvojiteljskega nadomestila; 3. Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije – podatke o uživalcih pravic pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki jih izplačuje Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (o vrsti in datumu upravičenosti do posamezne pravice) in podatke o posameznikih, ki so prijavljeni v sistem socialnih zavarovanj ter vrsti in obsegu zavarovanja; 4. Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje – podatke o posameznikih, prijavljenih v evidenco brezposelnih oseb; 5. Geodetske uprave Republike Slovenije – podatke zemljiškega katastra stavb in registra nepremičnin ter podatke iz zbirke listin pri geodetski upravi, podatke o lastnikih parcel in drugih osebah, ki sodelujejo v postopkih izvedbe geodetskih storitev, podatke o njihovem stalnem prebivališču pa pri sodišču oziroma drugih organih, pristojnih za vodenje teh podatkov. Zbornica ima pri pridobivanju podatkov o lastnikih parcel ter o drugih osebah in njihovem stalnem prebivališču enake pravice kakor geodetska uprava; 6. Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve – podatke o lastniških deležih v pravnih osebah, podatke o dejavnosti pravnih oseb in podatke o poslovodnih osebah; 7. Visokošolski zavodi v Republiki Sloveniji – podatki o diplomah (osebno ime, datum in kraj rojstva, datum diplomiranja, strokovni naslov, predmetnik opravljenih izpitov s kreditnimi točkami); 8. Prostorski informacijski sistem – podatke o posameznih spisih, vlogah v spisih in odločitvah organov v posameznih postopkih. IZS pri vodenju disciplinskih postopkov skladno s drugim odstavkom v povezavi s 4. točko prvega odstavka 27. člena ZAID izvršuje javno pooblastilo, zato ima pristojnost po zakonu, da od upravljavcev, ki jih zakon taksativno našteva pridobiva taksativno naštete podatke za namen izvrševanja svojih javnih pooblastil. Glede na navedeno torej obstaja podlaga v zakonu za pridobivanje določenih podatkov od določenih upravljavcev za namen vodenja disciplinskega postopka, kar je v skladu z zahtevo iz prvega odstavka 9. člena ZVOP-1 v povezavi s točkama (
  4. c)oz. (
  5. e)člena 6
(1)Splošne uredbe. 2. Načelo omejitve namena zahteva, da so osebni podatki zbrani za določene, izrecne in zakonite namene (člen 5
(1)(b) Splošne uredbe). Iz
  1. člena Ustave RS, ki ureja pravico do varstva osebnih podatkov, izhaja, da mora namen uporabe osebnih podatkov določiti zakon. Disciplinski postopek je generalno urejen v ZAID, delovanje disciplinskih organov in disciplinski postopek pa je podrobneje urejeno z disciplinskim pravilnikom (Disciplinski pravilnik Inženirske zbornice Slovenije (Uradni list RS, št. 37/18 in 68/19)). Iz zakona izhaja, da lahko IZS pridobiva podatke za namen »izvajanja disciplinskih sankcij.« Zakonski namen je dodatno konkretiziran v pravilniku z določitvijo kriterijev za odmero kazni, kamor sodijo tudi »osebne in premoženjske razmere inženirja« (
  2. točka drugega odstavka
  3. člena Disciplinskega pravilnika). IP meni, da namen za odmero disciplinske sankcije iz pravilnika sovpada s širšim namenom »izvajanja disciplinskih sankcij«, ki je predpisan v zakonu, zato v tem primeru ne gre za neskladnost predpisov zaradi katere bi prišlo do nedopustnega posega v pravico do varstva osebnih podatkov
  4. Načelo najmanjšega obsega podatkov terja, da morajo biti osebni podatki ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo (člen 5
(1)(
  1. c)Splošne uredbe). To načelo se zlasti kaže v praksi, ko IZS v konkretnem primeru zahteva podatke pri vodenju disciplinskega postopka. Pri tem je namreč treba paziti, da se ne zbira več podatkov, kot je potrebno glede na namen zbiranja (torej, da se prepreči zbiranje podatkov na zalogo). IZS je torej dolžan pri vodenju konkretnega disciplinskega postopka spoštovati načelo najmanjšega obsega podatkov in pridobivati zares zgolj tiste podatke, ki so relevantni in potrebni za namen izvajanja disciplinskih sankcij v skladu z zakonom in pravilnikom. Za presojo spoštovanja tega načela v konkretnem disciplinskem postopku, pa IP ni pristojen, saj so za presojo zakonitosti vodenja uradnih postopkov predvidena pravna sredstva, IP pa bi s svojim vpletanjem kršil načelo samostojnosti uprave in posegel v hierarhično strukturiranost državne oblasti, kar posledično krši tudi načelo pravne države (tako izhaja iz sklepa Ustavnega sodišča RS št. U-I-92/12-13 z dne 10. 10. 2013). Lep pozdrav, Informacijski pooblaščenec Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav. informacijska pooblaščenka Pripravil: Anže Novak, univ. dipl. prav. Svetovalec Pooblaščenca za preventivo O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.
  2. si)Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.