← Slovenija

Dostop do CRP in registra tujcev za izvrševanje tujih odločb - IPRS

Dostop do CRP in registra tujcev za izvrševanje tujih odločb + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 07.01.2020 Številka: 0712-1/2019/2992 Kategorije:Posredovanje OP med upravljavci, Pravne podlage, Pridobivanje OP iz zbirk --> Kategorije: Posredovanje OP med upravljavci, Pravne podlage, Pridobivanje OP iz zbirk Obrnili ste se na Informacijskega pooblaščenca RS (v nadaljevanju IP) s svojim zaprosilom za mnenje. Pojasnjujete, da ste Ministrstvo za notranje zadeve zaprosili za dostop do Centralnega registra prebivalcev (CRP), za enkratni vpogled o aktualnem prebivališču fizičnih oseb, nekdanjih lastnikov firm, in sicer za potrebe sodelovanja pri izvrševanju sankcij na podlagi prejetih tujih odločb iz IMI - informacijskega sistema za notranji trg, ki pokriva področje zaposlovanja tujcev. Pri tem navajate, da ne gre za povezovanje zbirk. Ministrstvo za notranje zadeve vam je vlogo za dostop do njihovih zbirk zavrnilo s pojasnilom, da za vstop v CRP nimate pravne podlage. Pojasnjujete, da skladno s prvim odstavkom
  3. člena Uredbe (EU) št. 1024/2012 Evropskega Parlamenta Sveta, z dne
  4. oktobra 2012, o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg in razveljavitvi Odločbe Komisije 2008/49/ES (Uredba IMI), se IMI uporablja za izmenjave informacij med udeleženci IMI, vključno z osebnimi podatki, in za obdelavo teh informacij med drugim tudi za namenov upravnega sodelovanja, ki se zahteva v skladu s akti iz Priloge (člen 3

(1)(
  1. a)Uredbe IMI). V Prilogi, sta pod točko 6 in 7 navedeni pravni podlagi za omenjeno področje. Pod 6 točko je Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 96/71/ES z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev. Pod točko 7 je navedena Direktiva 2014/67/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o izvrševanju Direktive 96/71/ES o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev in spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012 o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg (uredba IMI), II. poglavje, Dostop do informacij, III poglavje, Upravno sodelovanje, 6. člen, Medsebojna pomoč - splošna načela, 5. točka, točka 6.(
  2. a)in točka 10. ter 7. člen, Vloga držav članic v okviru upravnega sodelovanja. Dalje pojasnjujete, da se poleg navedenega, velik del podatkov v IMI nanaša tudi na izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti, Uredbe (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti in Uredbe (EU) št. 1231/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o razširitvi uporabe uredb (ES) št. 883/2004 in (ES) št. 987/2009 na državljane tretjih držav, za katere se navedeni uredbi ne uporabljata le na podlagi njihovega državljanstva. Po vašem pojasnilu, se izvaja napotitev delavca v drugo državo EU, na podlagi navedenega evropskega pravnega okvirja. Menite, da je pravna podlaga za izmenjavo osebnih podatkov med pristojnimi organi v državah članicah Uredba IMI, ki v svoji prilogi določa tudi področje napotenih delavcev (točka 6 in 7). V nacionalnem pravnem redu je urejena pravna podlaga za upravno sodelovanje na tem področju v četrtem poglavju Zakona o čezmejnem izvajanju storitev (Uradni list RS, št. 10/17). Menite, da v zvezi s tem pride v poštev tudi 4. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju, ki med drugim ureja dolžnost državnih organov, da za namene izvršbe na zahtevo sodišča ali izvršitelja brezplačno posredujejo določene podatke, ki se nanašajo na dolžnika. Navajate, da nameravate pridobljene podatke uporabiti samo za potrebe postopkov v zvezi z izvajanjem izvršb na podlagi tujih odločb, ki se navezujejo na napotene delavce v tujino in za potrebe posredovanja informacij o statusu v Republiki Sloveniji tistih napotenih delavcev, ki so državljani tretjih držav in jih slovenska podjetja napotujejo v tujino. Glede na zgoraj navedeno, prosite za stališče urada informacijske pooblaščenke ali so zgoraj navedene pravne podlage, ki izhajajo iz evropskega in slovenskega pravnega reda, zadostne za pravico vpogleda v centralni register prebivalstva in register tujcev. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Povezovanje zbirk IP uvodoma pojasnjuje, da ne pozna konkretnih postopkov in potreb MDSZEM glede načinov »dostopanja« do podatkov iz CRP. Od tega bo namreč odvisno ali gre za 'povezovanje zbirk' v smislu 84. člena ZVOP-1 – za kar mora skladno z inšpekcijsko prakso na tem področju obstajati neposredna zakonska podlaga, iz katere je jasno razvidno da se je zakonodajalec odločil da za določen namen lahko upravljavci povezujejo zbirke osebnih podatkov. Poleg izrecne zakonske podlage je za tovrstno povezovanje potrebno tudi predhodno pisno obvestilo oziroma dovoljenje državnega nadzornega organa (IP). Več o povezovanju zbirk osebnih podatkov in razliko med povezovanjem zbirk osebnih podatkov in posredovanjem oz. pridobivanjem osebnih podatkov iz zbirk osebnih podatkov si lahko prebere v smernicah IP »Varstvo osebnih podatkov pri povezovanju zbirk osebnih podatkov v javni upravi«, ki so objavljene na spletnih straneh IP, na naslovu: https://www.ip-rs.si/publikacije/prirocniki-in-smernice/ ter v pojasnilu IP na spletni strani https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/obveznosti-upravljavcev/povezava-zbirk-osebnih-podatkov/. Pravna podlaga za pridobivanje osebnih podatkov iz CRP IP pojasnjuje, da se osebni podatki obdelujejo le, če za to obstaja ustrezna pravna podlaga. Splošna uredba vsebuje določbe o dopustnih pravnih podlagah za obdelavo osebnih podatkov v členu 6, ki določa, da je obdelava osebnih podatkov zakonita, če je (med drugim) potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka (c)), ali če je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka (e)), pri čemer pa Splošna uredba o varstvu podatkov v odstavku 2 istega člena določa, da države članice lahko ohranijo ali uvedejo podrobnejše določbe, da bi prilagodile uporabo pravil te uredbe v zvezi z obdelavo osebnih podatkov za zagotovitev skladnosti s točkama (
  3. c)in (
  4. e)odstavka 1, tako da podrobneje opredelijo posebne zahteve v zvezi z obdelavo ter druge ukrepe za zagotovitev zakonite in poštene obdelave, tudi za druge posebne primere obdelave iz poglavja IX. Podrobnejša opredelitev v smislu drugega odstavka člena 6 Splošne uredbe, za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju izhaja iz 9. člena ZVOP-1. Osebni podatki v javnem sektorju se lahko na podlagi prvega odstavka tega člena obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Ne glede na prvi odstavek pa se na podlagi četrtega odstavka istega člena lahko v javnem sektorju izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo. Glede dostopa do podatkov iz CRP je treba upoštevati tudi omejitve po področnem zakonu – Zakon o centralnem registru prebivalstva (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo). Ta v drugem odstavku 23. člena določa: »Uporabniki osebnih podatkov, ki imajo zakonsko podlago za pridobivanje podatkov /…/, pa v zakonu oziroma pooblastilu nimajo konkretno opredeljenih podatkov, do katerih so upravičeni, imajo pravico iz CRP dobiti naslednje podatke: ime in priimek, kraj rojstva, leto rojstva, spol, državljanstvo, prebivališče in vrsta prebivališča«. Iz jezikovne razlage drugega odstavka 23. člena ZCRP izhaja, da morajo imeti uporabniki
(1)konkretno zakonsko podlago za pridobivanje podatkov iz CRP in hkrati
(2)mora ta zakonska podlaga tudi izrecno predpisovati kategorije podatkov do katerih je uporabnik upravičen. Ob odsotnosti izrecne navedbe kategorij podatkov v zakonu (ali po moči zakonu vsaj enakovrednemu predpisu, npr. evropska uredba), lahko uporabniki, ki sicer imajo zakonsko podlago, dostopajo do imena in priimka, kraja rojstva, leta rojstva, spola, državljanstva, prebivališča in vrste prebivališča. Pravna podlaga za potrebe čezmejnega sodelovanja pri izvrševanju sankcij na podlagi tujih prejetih odločb prek sistema IMI Iz obrazložitve v vašem dopisu izhaja, da želite dostopati do podatkov iz CRP za potrebe čezmejnega sodelovanja pri izvrševanju sankcij na podlagi tujih prejetih odločbo prek informacijskega sistema za notranji trg IMI, ki ga okvirno ureja Uredba (EU) 1024/2012 (Uredba IMI). Ta v členu 3 določa, da se IMI uporablja za izmenjave informacij med udeleženci IMI, vključno z osebnimi podatki, in za obdelavo teh informacij tudi, za upravno sodelovanje, ki se zahteva v skladu z akti iz Priloge. Kot navajate, dostop do podatkov potrebujete za izvrševanje vaših pristojnosti v skladu s akti v prilogi Uredbe IMI, in sicer: (točka 6 Priloge) Direktivo 96/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  1. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev. (točka 7 Priloge) Direktiva 2014/67/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  2. maja 2014 o izvrševanju Direktive 96/71/ES o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev in spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012 o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg (uredba IMI). Dalje navajate, da se velik del podatkov v IMI nanaša tudi na izvajanje: Uredbe (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  3. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti, Uredbe (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  4. septembra 2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti in Uredbe (EU) št. 1231/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  5. novembra 2010 o razširitvi uporabe uredb (ES) št. 883/2004 in (ES) št. 987/2009 na državljane tretjih držav, za katere se navedeni uredbi ne uporabljata le na podlagi njihovega državljanstva. Saj se izvaja napotitev delavca v drugo državo EU, na podlagi navedenega evropskega pravnega okvirja Omenjate tudi, da vaše pristojnosti v zvezi z izmenjavo informacij ureja tudi četrto poglavje Zakona o čezmejnem izvajanju storitev (Uradni list RS, št. 10/17, v nadaljevanju ZČmIS). Menite, da je ustrezna pravna podlaga za pridobivanje podatkov iz CRP, Uredba IMI, kadar se podatki pridobivajo za izvrševanje nalog in pristojnosti iz omenjenih predpisov. IP pojasnjuje, da mora biti pravna podlaga, da zadostuje kriterijem dopustne obdelave osebnih podatkov ustrezno konkretizirana. Splošno sklicevanje na sprejete akte ne zadošča za konkretno opredeljen namen obdelave osebnih podatkov. Le ustrezno konkretizirana navedba pravne podlage iz katere izhaja namen obdelave osebnih podatkov namreč sploh omogoča presojo, če so izpolnjeni pogoji za obdelavo osebnih podatkov (vključno z načelom najmanjšega obsega podatkov in omejitvijo namena obdelave (člena 5(b) in (c) Splošne uredbe). Iz vaših navedb torej ni jasno razvidno zakaj in do katerih podatkov bi želeli dostopati in za izvrševanje katere konkretno opredeljene pristojnosti v slovenskem oziroma evropskem pravnem redu. Glede na navedeno se IP tudi ne more konkretno opredeliti, ali bi bili v konkretnem primeru »enkratnega vpogleda« torej upravičeni dostopati do podatkov. V splošnem pa z vidika pogojev na področju varstva osebnih podatkov velja, da kolikor izkažete, da je konkretna poizvedba nujno potrebna za izvrševanje vaših (konkretno opredeljenih) zakonitih pristojnosti – ki lahko izhajajo iz slovenskega ali evropskega pravnega reda – potem so lahko izpolnjeni pogoji »zakonske podlage« v smislu ZCRP v povezavi s četrtim odstavkom
  6. člena ZVOP-1 in členom 6
(1)(
  1. c)ali (
  2. e)Splošne uredbe. Kot že navedeno, pa morata biti potreba in zakonita pristojnost opredeljeni konkretno. Na podlagi predloženih podlag in informacij v vašem dopisu pa IP ne more podati konkretnejše obrazložitve glede dopustnosti dostopanja do podatkov iz CRP. Podlaga po 19. členu Zakona o čezmejnem izvajanju storitev V svojem dopisu kot pravno podlago navajate tudi določbo 19. člena ZČmIS. Iz navedene določbe po mnenju IP ne izhaja neposredna potreba za pridobivanje podatkov iz CRP. Po tretjem odstavku 19. člena ZČmIS mora prošnja za pomoč iz prejšnjega odstavka vsebovati podatke o imenu in naslovu kršitelja, povzetek dejstev in okoliščin kršitve, vrsti kršitve in relevantna pravila v zvezi s tem, dokument za izvršitev in vse druge pomembne povezane informacije, dokumente ter kontaktne podatke organa, ki je izrekel sankcijo in organa, pristojnega za dodatne informacije v zvezi s sankcijo, če gre za drug organ kot je organ, ki je sankcijo izrekel. Dalje, četrti odstavek določa, da prošnja za pomoč, ki se nanaša na vročitev, mora poleg navedenega v prejšnjem odstavku vsebovati tudi podatek o namenu vročitve in obdobju, v katerem naj se vročitev opravi. Po petem odstavku, prošnja za pomoč, ki se nanaša na izterjavo, mora poleg podatkov iz tretjega odstavka tega člena vsebovati tudi datum izvršljivosti in druge datume, pomembne za postopek izterjave, vključno s tem, ali je bila oziroma kako je bila odločba oziroma sodba vročena, opis vrste in zneska sankcije, potrditev organa, ki je zaprosil za pomoč, da so zoper sankcijo izčrpana pravna sredstva ter terjatev, na katero se prošnja nanaša. Po šestem odstavku pa lahko ministrstvo, pristojno za delo, med drugim tudi zavrne izvršitev prošnje za vročitev oziroma izterjavo, če je prošnja nepopolna. Glede na navedeno torej MDDSZ podatke potrebne za pomoč pri vročitvi odločb ali izterjavi sankcij izrečenih s strani tujih pristojnih organov, pridobi v prošnji za pomoč – v nasprotnem primeru (če je prošnja nepopolna), pa lahko prošnjo zavrne. Iz vašega dopisu pa ne izhaja, da je nujno potrebno, da za izvrševanje vaše zakonske pristojnosti ZČmIS, pridobite podatke iz CRP. Podlaga po 4. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju Kot možno podlago za pridobivanje podatkov iz CRP omenjate tudi 4. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZIZ), po katerem so državni organi (med njimi tudi MNZ, ki upravlja s CRP) za namene izvršbe dolžni posredovati določene podatke sodišču, izvršitelju ali upniku, ki razpolaga z izvršilnim naslovom. IP opozarja, da ZIZ ni namenjen izvajanju davčne izvršbe kot jo opredeljujejo davčni predpisi. Skladno z osmim odstavkom 19. člena ZČmIS, po prejemu prošnje za izterjavo sankcij na podlagi pravnomočnih odločb tujih pristojnih organov, ministrstvo, pristojno za delo posreduje predlog za izvršbo davčnemu organu. Zakon o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, s sprem. in dop.; ZDavP-2) v Četrtem delu (mednarodno sodelovanje v davčnih zadevah), ureja upravno pomoč pri izterjavi davščin, katerih obveznost za plačilo je nastala v drugi državi članici EU. Izterjava se torej izvaja v skladu z davčnim postopkom, ki ga vodi FURS in ki ima tudi določena pooblastila za pridobivanje podatkov (in vodi svoje zbirke). Oba postopka (davčna izvršba in izvršba po ZIZ) sta konceptualno bistveno različna (davčni postopek je namenjen poplačilu »davščin« kot terjatev države, postopek po ZIZ pa zlasti terjatve iz civilnopravnih obveznosti). Glede na navedeno torej MDDSZ ni upravičen pridobivati podatkov na podlagi ZIZ za postopek izvršbe, ki se lahko vodi na podlagi ZDavP-2. Ob tem IP ponovno poudarja, da v svojem dopisu niste izkazali, katere podatke želite pridobiti in za kateri konkretno določen namen jih želite uporabiti oziroma za katero konkretno določeno pristojnost želite s pridobivanjem podatkov izpolnjevati. Lep pozdrav, Informacijski pooblaščenec Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav. informacijska pooblaščenka Pripravil: Anže Novak, univ. dipl. prav. Svetovalec Pooblaščenca za preventivo O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.
  3. si)Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.