Javnost elektronskih naslovov občinskih svetnikov + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 23.01.2020 Številka: 07121-1/2020/87 Kategorije:Delovna razmerja, Elektronska pošta, Občine, Pravne podlage --> Kategorije: Delovna razmerja, Elektronska pošta, Občine, Pravne podlage, Obdelava OP javnih uslužbencev in funkcionarjev Informacijski pooblaščenec je prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem nas sprašujete, ali so elektronski naslovi občinskih svetnikov javni. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi
- člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
- aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba),
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Ob tem IP poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. IP je že večkrat obravnaval vprašanje javnosti elektronskih naslovov javnih uslužbencev in funkcionarjev, med katere sodijo tudi občinski svetniki, in ugotovil, da takšni elektronski naslovi niso javni oziroma niso prosto dostopne informacije javnega značaja. Tako je že na primer v odločbi št. 090-179/2010/4 z dne
- 2010 IP ugotovil, da gre pri omenjeni zadevi za vprašanje prepleta med pravico do dostopa do informacij javnega značaja in pravico do varstva osebnih podatkov in natančno preučil navedeno problematiko. Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZDIJZ) konkretizira načelo prostega dostopa do informacij javnega značaja. Vendar pa navedeni zakon v
- točki prvega odstavka
- člena določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Omenjena določba ima sicer tudi izjemo, in sicer se skladno s prvo alinejo tretjega odstavka
- člena ZDIJZ dostop do zahtevane informacije dovoli ne glede na izjemo (na primer izjemo varstva osebnih podatkov), če gre za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (razen v določenih primerih ki jih izrecno določa zakon). V konkretnem primeru se poraja vprašanje, ali je elektronski naslov občinskega svetnika povezan z opravljanje javne funkcije in IP je v zgoraj citirani odločbi ugotovil, da te povezave ni in zato ta podatek ni javen. Zaradi boljšega razumevanja razlogov za takšno odločitev spodaj pripenjamo dele obrazložitve navedene odločbe (odločba se nanaša na poslance, smiselno povsem enako pa velja tudi za občinske svetnike). Javni uslužbenci se s tem, ko sklenejo pogodbo o zaposlitvi v javnem sektorju, namreč ne odpovedo v celoti zasebnosti na delovnem mestu. Enako velja za javne funkcionarje. Ni mogoče slediti pritožbenim navedbam prosilca, da morajo biti poslanci in poslanke, ker so izvoljeni »od ljudstva«, ves čas (torej 24 ur na dan) dosegljivi za neposredno komunikacijo z javnostjo. Tudi poslanke in poslanci imajo pravico do zasebnosti, saj službenih obveznosti, vezanih na javno funkcijo, ne izvajajo 24 ur na dan. Bistveno je, da je javnosti omogočen način, da stopijo v stik z njimi, kar pa je po ugotovitvah Pooblaščenca v konkretnem primeru izpolnjeno. Organ je namreč izkazal, da so poslanci in poslanke za morebitne predloge javnosti dostopni preko telefonske centrale organa oz. preko internetne strani, na skupnem internetnem naslovu (glej www.dz-rs.si/index.php. Preko rubrike »Pišite poslancu, poslanski skupini, predsedniku državnega zbora« je zainteresirani javnosti omogočeno, da kontaktira z individualno določenim poslancem oz. poslanko (izbere se ime konkretnega poslanca, ki mu je pošta namenjena) oz. s poslansko skupino (izbere se eno izmed poslanskih skupin) oz. s predsednikom državnega zbora. Prav tako so na spletni strani organa objavljene telefonske številke oseb, ki so zadolžene za komunikacijo z javnostjo pri organu in pri posameznih poslanskih skupinah (glej www.dz-rs.si/index.php. Pooblaščenec obenem ugotavlja, da je namen določbe prve alineje
- odstavka
- člena ZDIJZ v tem, da so prosto dostopni tisti podatki iz delovnega razmerja javnega uslužbenca oz. v zvezi z opravljanjem javne funkcije, ki vplivajo na izvajanje javnopravnih nalog, na porabo javnih sredstev, na delo organa kot celote ali kažejo na (ne)pravilnost določenih postopkov pri organu. Tako kaže tudi praksa Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je v primeru Halford proti Združenemu kraljestvu (
- 1997, Reports 1997-III) uveljavilo t.i. doktrino pričakovane zasebnosti. Po tej teoriji je potrebno tehtati dva elementa: pričakovanje zasebnosti in upravičenost pričakovanja. Nedvomno velja, da javni uslužbenec oz. javni funkcionar ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače in tistih delov iz uspešne prijave na delovno mesto, ki izkazujejo kvalifikacije osebe, potrebne za določeno delovno mesto. Navedeno pa ne pomeni, da javni uslužbenec oz. javni funkcionar na delovnem mestu nima pravice do nobene zasebnosti. Pooblaščenec je ugotovil, da podatki, ki jih v konkretnem primeru zahteva prosilce, niso neposredno v zvezi z delovnim razmerjem javnih uslužbencev oz. v zvezi z opravljanjem javne funkcije v smislu
- odst.
- čl. ZDIJZ. Ne glede na to, da za dostop do informacij javnega značaja velja načelo prostega dostopa, po katerem prosilcu ni treba izkazati pravnega interesa oz. navesti, zakaj določeno informacijo potrebuje, pa Pooblaščenec obenem opozarja tudi na določila Direktive 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne
- julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah). Navedena direktiva v
- členu določa, da morajo države članice sprejeti primerne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da brezplačna nepovabljena sporočila pri neposrednem trženju, razen v primerih iz odstavkov 1 in 2, niso dovoljena bodisi brez privolitve zadevnih naročnikov bodisi za naročnike, ki ne želijo prejemati teh sporočil, pri čemer se izbira med temi možnostmi določi z nacionalno zakonodajo. Navedena direktiva je bila v slovenski pravni red prenesena z Zakonom o elektronskih komunikacijah (Ur. l. RS, št. 13/07, v nadaljevanju ZEKom -UPB1). Ta neželene komunikacije ureja v
- členu, ki med drugim pravi, da je uporaba elektronskih komunikacij za neposredno trženje, praviloma dovoljena samo na podlagi naročnikovega predhodnega soglasja. Tudi iz navedenega razloga mora organ elektronske naslove zaposlenih še posebej skrbno varovati. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se odloča erga omnes, kar med drugim pomeni, da ko je določena informacija javnega značaja prosto dostopna, je takšna za vse in ne samo za prosilca. To bi v konkretnem primeru pomenilo, da bi seznam elektronskih naslovov zaposlenih pri organu oz. javnih funkcionarjev v celoti postal dostopen javnosti, tudi tistim, ki bi ga želeli uporabiti za neposredno trženje. Navedeno pa mora organ, v skladu z določbami Direktive 2002/58/ES in ZEKom -UPB1, preprečiti. Pooblaščenec prav tako ponovno ugotavlja, da ima prosilec možnost, da se na organ obrne preko uradnih elektronskih naslovov in telefonskih številk, ki so namenjeni komuniciranju z javnostjo. Z zavrnitvijo dostopa do zahtevanih podatkov tako v ničemer ni okrnjena njegova možnost komuniciranja z organom […]. V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo. Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav., informacijska pooblaščenka Pripravila: mag. Polona Merc Svetovalka pooblaščenca za varstvo osebnih podatkov O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026