Objava podatkov v medijih + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 23.01.2020 Številka: 07121-1/2020/97 Kategorije:Mediji, Pravne podlage, Svetovni splet --> Kategorije: Mediji, Pravne podlage, Svetovni splet Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem navajate, da je slovenska časopisna hiša o vas objavila članek. Poleg tega, da gre v članku za pretirano populistično poročanje o dejanju, ki ste ga naredili v stanju neprištevnosti, menite tudi, da je vsebina sporna tudi z vidika varstva osebnih podatkov. Članek v povezavi z vašim osebnim imenom vsebuje številne zelo občutljive podatke o vas, zato menite, da vam omenjeni članek povzroča osebno škodo. Menite, da navajanje vaših osebnih podatkov ni sorazmerno z javnim interesom, ki naj bi ga članek zastopal. Zanima vas, ali lahko po veljavni zakonodaji s področja varstva osebnih podatkov zahtevate umik sporne vsebine? Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov; v nadaljevanju Splošna uredba), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07; v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in naslednji; v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Ob tem IP poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. Pravica do izbrisa (»pravica do pozabe«), ki jo ima posameznik na podlagi člena 17 Splošne uredbe ni neomejena. V primeru objave v medijih bi bilo potrebno, pri presoji utemeljenosti zahteve za izbris, upoštevati predvsem tudi določbo
- a)točke tretjega odstavka člena 17 Splošne uredbe, ki izključuje pravico do izbrisa, če je obdelava potrebna za uresničevanje pravice do svobode izražanja in obveščanja. Navedeno z drugimi besedami pomeni, da posameznik ni upravičen do izbrisa njegovih osebnih podatkov, kadar je obdelava potrebna za uresničevanje pravice do svobode izražanja in obveščanja. Objava osebnih podatkov lahko, tudi v primerih, ko posameznik ni upravičen do izbrisa njegovih osebnih podatkov na podlagi člena 17 Splošne uredbe, predstavlja poseg v pravico posameznika do zasebnosti v širšem smislu, katere meje so začrtane v 35. členu Ustave RS. V teh primerih gre za stvarno pristojnost sodišč. OBRAZLOŽITEV IP uvodoma pojasnjuje, da je pristojen le za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov in ki ga ureja 38. člen Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I in naslednji; v nadaljevanju Ustava RS). Objava osebnih podatkov posameznika v medijih pa ne predstavlja nujno kršitve predpisov s področja varstva osebnih podatkov. V primeru javne objave osebnih podatkov, gre lahko za poseg v pravico do zasebnosti iz 35. člena Ustave RS, ki sodi v pristojnost sodišč. Skladno s členom 2 Splošne uredbe se pravila s področja varstva osebnih podatkov uporabljajo le za obdelavo osebnih podatkov v celoti ali deloma z avtomatiziranimi sredstvi in za drugačno obdelavo kakor z avtomatiziranimi sredstvi za osebne podatke, ki so del zbirke ali so namenjeni oblikovanju dela zbirke. Za zakonito obdelavo (objavo) osebnih podatkov je potrebno imeti ustrezno pravno podlago. Možne pravne podlage Splošna uredba določa v prvem odstavku člena 6. V primeru objave osebnih podatkov s strani medijev, je potrebno, poleg morebitnih ostalih pravnih podlag za obdelavo osebnih podatkov navedenih v členu 6 Splošne uredbe, upoštevati, da je obdelava zakonita tudi kadar je le-ta potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok. Splošna uredba v členu 17 določa pravico do izbrisa (»pravico do pozabe«). Na tej podlagi ima posameznik pravico doseči, da upravljavec brez nepotrebnega odlašanja izbriše osebne podatke v zvezi z njim, upravljavec pa ima obveznost osebne podatke brez nepotrebnega odlašanja izbrisati, vendar je ta pravica omejena na taksativno naštete primere. Tudi v kolikor bi se v vašem primeru izkazalo, da bi imeli pravico doseči, da upravljavec izbriše vaše osebne podatke, je potrebno opozoriti, da pravica do izbrisa ni neomejena. Splošna uredba v tretjem odstavku člena 17 določa izjeme. Pri presoji utemeljenosti posameznikove zahteve za izbris objave s strani medijev bi bilo potrebno upoštevati predvsem tudi določbo
- a)točke tretjega odstavka člena 17 Splošne uredbe, ki izključuje pravico do izbrisa, če je obdelava potrebna za uresničevanje pravice do svobode izražanja in obveščanja. Navedeno z drugimi besedami pomeni, da posameznik ni upravičen do izbrisa njegovih osebnih podatkov, kadar je obdelava potrebna za uresničevanje pravice do svobode izražanja in obveščanja. Ne gre namreč spregledati dejstva, da sam Zakon o medijih (Uradni list RS, št. 110/06 in naslednji; v nadaljevanju ZMed) v 6. členu določa, da dejavnost medijev temelji na svobodi izražanja, nedotakljivosti in varstvu človekove osebnosti in dostojanstva, na svobodnem pretoku informacij in odprtosti medijev za različna mnenja, prepričanja in za raznolike vsebine, na avtonomnosti urednikov, novinarjev in drugih avtorjev pri ustvarjanju programskih vsebin v skladu s programskimi zasnovami in profesionalnimi kodeksi, ter na osebni odgovornosti novinarjev oziroma drugih avtorjev prispevkov in urednikov za posledice njihovega dela. Tako je potrebno v primeru objave v medijih nedvomno najprej upoštevati 39. člen Ustave RS, ki ureja svobodo izražanja. Prvi odstavek omenjenega člena določa, da je zagotovljena svoboda izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja. Vsakdo lahko svobodno zbira, sprejema in širi vesti in mnenja. Svoboda izražanja je tako neposreden izraz posameznikove osebnosti v družbi, poleg tega pa konstitutivni temelj svobodne demokratične družbe. Zaradi obojega jo primerjalno ustavno pravo šteje za eno najplemenitejših človekovih pravic in temelj ter nepogrešljivi pogoj domala vsake druge oblike svobode. Kot je bilo že uvodoma pojasnjeno, je IP pristojen le za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov, ki ga ureja 38. člen Ustave RS. Čeprav bi se v konkretnem primeru izkazalo, da posameznik dejansko ni upravičen do izbrisa njegovih osebnih podatkov na podlagi člena 17 Splošne uredbe, to ne bi pomenilo, da posameznik nima pravice do morebitnega drugega pravnega varstva. Nasprotno, pravni red daje posamezniku vrsto zahtevkov, s katerimi lahko varuje svojo osebnostno pravico na lastni podobi. Še enkrat je treba poudariti, da IP v zvezi z zahtevki posameznikov, ki temeljijo na 35. členu Ustave RS, nima stvarne pristojnosti, pač pa so v teh primerih stvarno pristojna sodišča. V skladu s 134. členom Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/07 in naslednji) ima vsak pravico zahtevati od sodišča ali drugega pristojnega organa, da odredi prenehanje dejanja, s katerim se krši nedotakljivost človekove osebnosti, osebnega in družinskega življenja ali kakšna druga osebnostna pravica, da prepreči tako dejanje ali da odstrani njegove posledice. Sodišče oziroma drug pristojni organ lahko na podlagi takšne zahteve odredi, da kršitelj preneha z dejanjem, ker bo sicer moral plačati prizadetemu določen denarni znesek, odmerjen skupaj ali od časovne enote. V primeru, da je posamezniku z objavo osebnih podatkov povzročena nepremoženjska škoda, lahko le-ta od povzročitelja skladno z določbo 179. člena OZ zahteva tudi denarno odškodnino. Lep pozdrav, Pripravil: Žiga Veber, državni nadzornik za varstvo osebnih podatkov Mojca Prelesnik, informacijska pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.
- si)Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026