Hramba osebnega dokumenta v fitnesu - IPRS

Hramba osebnega dokumenta v fitnesu + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 23.01.2020 Številka: 0712-1/2019/3025 Kategorije:Zavarovanje osebnih podatkov --> Kategorije: Zavarovanje osebnih podatkov Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaš dopis, v katerem pojasnjujete, da ste v fitnesu morali oddati svojo osebno izkaznico, po odhodu pa vam je niso vrnili, saj so jo pomotoma izročili drugi osebi. Menite, da niso primerno zavarovali vašega osebnega dokumenta, namreč čakal vas je v košarici pod pultom. Ker niste imeli osebne izkaznice vam je nastala škoda. Zanima vas, ali lahko na podlagi tega zahtevate odškodnino. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi
3. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
4. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba),
5. točke prvega odstavka
6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
7. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Iz določb Zakona o osebni izkaznici (Uradni list RS, št. 35/11; v nadaljevanju ZOIzk-1) izhajajo stroge omejitve glede uporabe osebne izkaznice. Namen osebne izkaznice je, da državljan dokaže svojo istovetnost in državljanstvo. Prvenstveno je za namen ugotavljanja istovetnosti predviden le vpogled (oz. po potrebi tudi prepis), pod določenimi pogoji pa tudi kopiranje izkaznice. Namen izkaznice ni, da bi z njo zavarovali določene koristi in jo zato prepustili drugi osebi v hrambo. ZOIzk-1 v
8. členu tako določa, da osebne izkaznice državljan ne sme dati, prodati ali posoditi drugi osebi, druga oseba pa ne sme vzeti, kupiti ali uporabiti tuje osebne izkaznice kot svoje. Državljan osebne izkaznice ne sme zastaviti za zavarovanje koristi ali pravice, druga oseba pa ne sme vzeti tuje osebne izkaznice za zavarovanje koristi ali pravice. Takšno ravnanje lahko predstavlja prekršek po ZOIzk-1 (
9. člen), v kolikor za hrambo osebnega dokumenta upravljavec ni imel pravne podlage, pa tudi kršitev določb Splošne uredbe. IP svetuje, da v prihodnje takšno hrambo osebnega dokumenta s strani tretje osebe zavrnete. Vsekakor bi moral upravljavec osebnih podatkov (torej fitnes) v konkretnem primeru upoštevati tudi pravila glede varnosti osebnih podatkov. Varnost osebnih podatkov po Splošni uredbi se nanaša na to, kako s tehničnimi in organizacijskimi postopki in ukrepi preprečiti, da bi osebni podatki prišli v roke nepooblaščenim osebam, se nepooblaščeno uporabljali, brisali, spreminjali ali izgubili. Brez varnosti osebnih podatkov ni varstva osebnih podatkov, saj je varnost osebnih podatkov eno temeljnih načel širšega pojma varstva osebnih podatkov. Varnost podatkov pomeni zagotavljanje celovitosti, zaupnosti in razpoložljivosti osebnih podatkov. Varnostne ukrepe je treba prilagoditi glede na konkretna tveganja. Tveganja se običajno ocenjuje kot kombinacijo verjetnosti, da se bo nek nezaželen dogodek zgodil in resnosti posledic, če se to dejansko zgodi. Splošna uredba zato v členu 32 določa, da se pri določanju ustrezne ravni varnosti upoštevajo zlasti tveganja, ki jih pomeni obdelava, zlasti zaradi nenamernega ali nezakonitega uničenja, izgube, spremembe, nepooblaščenega razkritja ali dostopa do osebnih podatkov, ki so poslani, shranjeni ali kako drugače obdelani. Odločitev, kakšno stopnjo varnosti potrebuje določeno podjetje, je zato v rokah upravljavca, pri čemer naj upošteva stopnjo tehnološkega razvoja in stroškov izvajanja ter narave, obsega, okoliščin in namenov obdelave, pa tudi tveganj za pravice in svoboščine posameznikov, ki se razlikujejo po verjetnosti in resnosti. Varnostno tveganje v opisanem primeru zagotovo lahko predstavlja npr. tveganje, da bi nepooblaščena oseba s pulta vzela osebni dokument drugega posameznika, upravljavec pa je dolžan glede na konkretna tveganja prilagoditi svoje varnostne ukrepe. V kolikor upravljavec ne ravna v skladu z določbami iz člena 32 Splošne uredbe, lahko takšno ravnanje predstavlja kršitev zakonodaje s področja varstva osebnih podatkov. Ne glede na to pa IP v okviru neobvezujočega mnenja ne more opraviti dokončne presoje, saj za to nima dovolj informacij, poleg tega pa lahko konkretno oceno opravi zgolj v postopku inšpekcijskega nadzora. V zvezi z vašim vprašanjem glede odškodninskega zahtevka pa IP pojasnjuje, da za to ni pristojen. V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo. Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav., informacijska pooblaščenka Pripravila: Neja Domnik, mag. prav., asistentka svetovalca O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026