Dopustnost posredovanja OP iz fakture ob prodaji terjatve + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 30.12.2019 Številka: 0712-1/2019/2980 Kategorije:Pravne podlage, Trgovinska dejavnost --> Kategorije: Pravne podlage, Trgovinska dejavnost Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem sprašujete, ali lahko podjetje brez dolžnikovega soglasja proda fakturo izdano fizični osebi (dolžniku – kupcu), ki pogosto kupuje pri tem podjetju, kot terjatev novemu upniku? Uvodoma poudarjamo, da Informacijski pooblaščenec ne more namesto upravljavcev (v konkretnem primeru podjetja, ki nastopa kot prodajalec) sprejemati odločitev, o ustreznosti in dopustnosti konkretnih obdelav osebnih podatkov, v vašem primeru o obsegu dopustne obdelave podatkov v zvezi s prenosom terjatve. O tem lahko IP presoja zgolj v delu, ki se nanaša na vprašanja varstva podatkov (torej ne o drugih vidikih obveznosti oz. dopustnosti prodaje terjatve) in to le v okviru inšpekcijskega postopka. Prav tako IP ni pristojen presojati o drugih vidikih dolžniško-upniških razmerij in ni pristojen dati odgovora na vprašanje, ali lahko v konkretnem primeru upnik brez vašega soglasja proda terjatev, ki jo ima do vas. Zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju skladno z
- členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
- aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov oz. Uredba),
- točko prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo nekaj splošnih pojasnil v zvezi z vašimi vprašanji. IP pojasnjuje, da je za zakonito obdelavo osebnih podatkov treba imeti ustrezno pravno podlago. Splošna uredba o varstvu podatkov pravne podlage ureja v prvem odstavku
- člena, kjer določa, da je obdelava zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev: (a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov; (b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe; (c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca; (d) obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe; (e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu; (f) obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok. Ob tem je treba upoštevati, da se zadnja točka (f) ne more uporabljati za obdelavo s strani javnih organov pri opravljanju njihovih nalog. Možni pravni podlagi sta v opisanem primeru najverjetneje točka b člena 6
(1)Splošne uredbe ali točka f člena 6
(1)Splošne uredbe v zvezi z obveznostmi, ki izhajajo iz pogodbe oziroma civilnopravnega razmerja med prodajalcem in kupcem. Vsekakor pa je treba ob tem upoštevati načelo najmanjšega obsega osebnih podatkov, kar pomeni, da morajo biti podatki ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo – torej za izvedbo pogodbe. Upnik lahko namreč poplačilo obveznosti po določeni pogodbi doseže tudi tako, da terjatev do dolžnika proda kupcu v skladu z določbami Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo, 64/16 – odl. US in 20/18 – OROZ631, v nadaljevanju: OZ) o odstopu terjatev s pogodbo (cesija), in s tem postane dolžnikov novi upnik upravičen do poplačila terjatve. Veljavnost takšnega odstopa terjatve se presoja po obligacijskem pravu. Lepo vas pozdravljamo, Pripravila: Alenka Jerše, univ. dipl. prav. namestnica informacijske pooblaščenke Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026