Pošiljanje osebnih podatkov odvetniku + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 09.03.2020 Številka: 07120-1/2020/176 Kategorije:Stanovanjsko in nepremičninsko pravo, Video in avdio nadzor --> Kategorije: Stanovanjsko in nepremičninsko pravo, Video in avdio nadzor Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem navajate, da v policijski enoti (…) odločate o (ne)upravičenosti zahtevka za posredovanje osebnih podatkov in okoliščin policijskega postopka, ki ga je po pooblaščencu-odvetniku vložil delodajalec osebe, vključene v policijski postopek. Sporočilu ste priložili tudi sam zahtevek odvetniške družbe za posredovanje osebnih podatkov, iz katerega je razvidno, da odvetniška družba zahtevane podatke potrebuje pri opravljanju odvetniškega poklica, na podlagi pooblastila svoje stranke (…), in sicer podatke o ugotovitvah nadzora nad … …, zaposlenega pri …, kateri je bil opravljen dne …, nekaj po … uri, s strani policistov …. … delodajalec (…) je prejel informacijo, da naj bi se gospod tekom policijskega nadzora, kljub temu, da tedaj ni bil na delovnem mestu, legitimiral s službeno izkaznico …. Delodajalec sumi, da je želel s tem vplivati na delo policije ter si tako z zlorabo službene izkaznice v postopku neupravičeno pridobiti ugodnejši položaj. Zloraba službene izkaznice uradne osebe predstavlja kaznivo dejanje ter hujšo kršitev delovnih obveznosti. Odvetniška družba je s tem v zvezi v zahtevku navedla zadevo Vrhovnega sodišča VDSS Pdp 950/2014, v kateri se je vrhovno sodišče izreklo, da delo v pomembni javni službi s posebnimi pooblastili, tudi na področju odkrivanja in preprečevanja kršitev veljavne zakonodaje predpostavlja, da uslužbenci tudi v osebnem življenju spoštujejo in upoštevajo veljavne predpise. Nadalje naj bi bilo ugotovljeno, da je gospod vozil vozilo pod vplivom prepovedanih drog. Ob dejstvu, da je bil nadzor opravljen neposredno po njegovem odhodu z dela, obstaja sum, da je bil pod vplivom prepovedanih substanc tudi že na delovnem mestu. Navedeno predstavlja hujšo kršitev delovnih obveznosti. Nadalje je delodajalec prejel informacijo, da je bil tekom nadzora gospodu izrečen varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja. Kot izhaja iz priloženega opisa delovnega mesta »…«, je veljavni vozniški izpit B kategorije eden izmed nujnih pogojev za opravljanje dela na delovnem mestu »…«. V kolikor gospod tega pogoja več ne izpolnjuje, je delodajalec zavezan sprejeti ukrepe za zagotovitev zakonitosti poslovanja … službe. Na podlagi navedenega je odvetniška družba v svojem zahtevku prosila za posredovanje naslednjih podatkov:
(1)Ob kateri uri je bil dne … opravljen nadzor ravnanj …?
(2)Ali se je tekom nadzora s službeno izkaznico identificiral kot …?
(3)Ali je bil v času nadzora pod vplivom prepovedanih substanc oziroma ali je bila ugotovljena kakšna druga kršitev pravil cestnega prometa? Če je bila, prosijo za informacijo, katera ter v kakšnih okoliščinah.
(4)Ali je bil izrečen varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja ali ukrep prepovedi vožnje motornega vozila? Iz vašega sporočila še izhaja, da v dosedanjih mnenjih in sodni praksi niste našli prispevka, ki bi se lahko vezal na obravnavani primer, zato prosite IP za tolmačenje z vidika pravilnega postopanja državnega organa. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s točko
- b)tretjega odstavka 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1 - v nadaljevanju ZVOP-1; v nadaljevanju: ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZustS-A, v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. IP uvodoma pojasnjuje, da lahko podaja le nezavezujoča mnenja in pojasnila, ne more pa izven konkretnih inšpekcijskih postopkov, kjer bi imel na voljo vse dokaze in bi udeleženim nudil vse procesne varovalke, ne more presojati posameznih primerov obdelave osebnih podatkov. V zvezi z vašim vprašanjem vam IP lahko na splošno pojasni, da morajo, skladno z določbo 10. člena Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/93, 24/01, 54/08, 35/09, 97/14, 46/16 in 36/19; v nadaljevanju: ZOdv), ne glede na določbe drugih zakonov, ki določajo posredovanje osebnih podatkov upravljavcem osebnih podatkov in uporabnikom osebnih podatkov, državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti ter nosilci javnih pooblastil, brez privolitve posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, brezplačno dati odvetniku podatke, ki jih potrebuje pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi in to v roku 15 dni od dneva, ko prejmejo pisno zahtevo odvetnika. Na podlagi navedene vsebine 10. člena ZOdv IP meni, da je odvetnik upravičen do pridobivanja osebnih podatkov, kadar te podatke potrebuje za opravljanje dejanj, ki sodijo med storitve odvetniškega poklica. Storitve odvetniškega poklica so skladno z določbo 2. člena ZOdv pravno svetovanje, zastopanje in zagovarjanje stranke pred sodišči in drugimi državnimi organi, sestavljanje listin in zastopanje stranke v njihovih pravnih razmerjih. Le v primeru, kadar bi odvetnik podatke zgolj pridobil in pri tem ne bi opravil nobene dodatne storitve za svojo stranko, bi se v takšnem primeru zastavilo vprašanje morebitne zlorabe 10. člena ZOdv in s tem posledično sum nezakonite obdelave osebnih podatkov. Skladno z 10. členom ZOdv mora biti torej že v času pridobivanja podatkov izkazana potreba po konkretnem osebnem podatku za opravo konkretnega procesnega dejanja ali drugega dejanja odvetniškega zastopanja, ki je lahko razvidno tudi že iz pooblastila, danega odvetniku s strani stranke. Poleg zgoraj navedenega upravičenja (samostojne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov) odvetnikov na podlagi 10. člena ZOdv, IP dodaja, da bi lahko delodajalec, pri katerem je … nad katerim je tekel postopek s strani policistov …, tudi sam pridobil zahtevane osebne podatke, v kolikor bi bil izpolnjen kateri od naslednjih pogojev iz prvega odstavka člena 6 Splošne uredbe, ki določajo zakonitost obdelave osebnih podatkov, in sicer: (
- a)posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov; (
- b)obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe; (
- c)obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca; (
- d)obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe; (
- e)obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu; (
- f)obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok. V tem okviru bi lahko pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov v zvezi … v okviru predmetne zahteve predstavljala predvsem 48. člen Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, s sprem. in dop.; ZDR-1) ter 116. člen Zakona o nalogah in pooblastilih policije (Uradni list RS, št. 15/13, 23/15 – popr., 10/17, 46/19 – odl. US in 47/19; v nadaljevanju: ZNPPol). 48. člen ZDR-1 določa, da se lahko osebni podatki delavcev zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in posredujejo tretjim osebam samo, če je to določeno z zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Iz navedene določbe ZDR-1 izhaja, da delodajalci (tako v javnem kot tudi v zasebnem sektorju) ne smejo zbirati katerihkoli osebnih podatkov, ampak le tiste osebne podatke, ki jih potrebujejo za dosego v zakonu določenega namena (uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem). Določba vključuje načelo najmanjšega obsega podatkov iz točke (
- c)prvega odstavka člena 5 Splošne uredbe o varstvu podatkov, ki ga je treba upoštevati pri vsaki obdelavi osebnih podatkov. To določa, da morajo biti osebni podatki ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. Poleg navedene pravne podlage, ki delodajalcem omogoča pridobivanje osebnih podatkov zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem, 116. člen ZNPPol pod določenimi pogoji dovoljuje posredovanje osebnih podatkov posameznikov s strani policije. 116. člen ZNPPol tako določa, da mora policija podatke, zbrane pri obravnavanju dogodka ali opravljanju policijskih nalog, na obrazloženo pisno zahtevo, v kateri morajo biti izkazane okoliščine iz četrtega odstavka 40. člena tega zakona, posredovati osebi, ki izkaže pravni interes, pri čemer mora upravičena oseba v pisni zahtevi natančno opredeliti vrsto podatka in namen, za katerega ga potrebuje. Okoliščine, ki morajo biti izkazane v takšni pisni zahtevi natančneje torej določa četrti odstavek 40. člena ZNPPol in sicer, da smejo policisti ugotavljati identiteto osebe tudi na upravičeno zahtevo druge osebe, ki izkazuje premoženjsko in nepremoženjsko škodo, telesno poškodbo, sum storitve kaznivega dejanja ali prekrška in v podobnih primerih ter tako ugotovljene podatke posredovati upravičencu, ki izkaže pravni interes za uveljavljanje pravic pred sodnimi ali državnimi organi. Po mnenju IP morajo torej okoliščine izkazovati določeno vrsto škode ali kršitve, upravičenec pa mora izkazati pravni interes za uveljavljanje pravic pred sodnimi ali državnimi organi. V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo. Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav. informacijska pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.
- si)Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026