Objava neresnic na Facebooku - IPRS

Objava neresnic na Facebooku + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 10.03.2020 Številka: 07121-1/2020/341 Kategorije:Definicija OP, Pravne podlage --> Kategorije: Definicija OP, Pravne podlage Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po e-pošti prejel vaš dopis, v katerem pojasnjujete, da imate pri kinološki zvezi registrirano vzrejo psov. Določeni posamezniki na Facebooku objavljajo neresnice glede zdravja vaših psov. Zanima vas, kaj lahko v takšnem primeru storite. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi
3. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
4. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba),
5. točke prvega odstavka
6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
7. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. IP pojasnjuje, da je pristojen le za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov in ki ga ureja
8. člen Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I in naslednji; v nadaljevanju Ustava RS). Objava podatkov na spletni strani Facebook pa ne predstavlja nujno kršitve predpisov s področja varstva osebnih podatkov. V primeru objave podatkov posameznika gre lahko za poseg v pravice zasebnosti in osebnostnih pravic iz
9. člena Ustave RS, ki se varujejo pred pristojnimi sodišči. Namreč vsi osebni podatki sami po sebi ne uživajo zaščite v skladu s Splošno uredbo in ZVOP-1, temveč so te zaščite deležni le v primeru, če gre za obdelavo osebnih podatkov v celoti ali delno z avtomatiziranimi sredstvi in za drugačno obdelavo kakor z avtomatiziranimi sredstvi za osebne podatke, ki so del zbirke ali so namenjeni oblikovanju dela zbirke, kot to določa prvi odstavek člena 2 Splošne uredbe. »Osebni podatek« pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, »zbirka« pa pomeni vsak strukturiran niz osebnih podatkov, ki so dostopni v skladu s posebnimi merili, niz pa je lahko centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi (prva in šesta točka člena 4 Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov). V kolikor na podlagi vsega navedenega menite, da gre v konkretnem primeru za kršitev predpisov s področja varstva osebnih podatkov, lahko pri IP vložite prijavo. Kakor je bilo že uvodoma pojasnjeno, je IP pristojen le za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov, ki ga ureja
10. člen Ustave RS. Četudi konkretni primer ne bi predstavljal kršitve predpisov s področja varstva osebnih podatkov, to ne bi pomenilo, da posameznik nima pravice do morebitnega drugega pravnega varstva. Nasprotno, pravni red daje posamezniku vrsto zahtevkov, ki so namenjeni varstvu pravic zasebnosti in osebnostnih pravic. Tako lahko npr. posameznik v primeru, ko je prepričan, da se z določenim dejanjem posega v njegove osebnostne pravice, na podlagi
11. člena Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/2007-UPB-1; OZ) vloži tožbo in sodišču predlaga, da odredi prenehanje dejanja, s katerim se krši nedotakljivost njegove osebnosti, osebnega in družinskega življenja ali kakšna druga njegova osebnostna pravica. Poleg tega lahko posameznik v primeru, da je z ravnanjem druge osebe prišlo do občutnega posega v posameznikovo zasebnost in je posamezniku zaradi tega nastala škoda, na podlagi
12. člena OZ vloži tožbo pred pristojnim sodiščem in od povzročitelja škode zahteva denarno odškodnino. V primeru objave osebnih podatkov, ki ne izvirajo iz zbirk osebnih podatkov, lahko takšno ravnanje pomeni tudi storitev katerega od kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime iz osemnajstega poglavja Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12-UPB2, s sprem; v nadaljevanju: KZ-1), kjer so v členih
13. do
14. določeni elementi kaznivih dejanj, kot so npr. razžalitev, obrekovanje, žaljiva obdolžitev, opravljanja in očitanje kaznivega dejanja z namenom zaničevanja, pri čemer pa je potrebno opozoriti, da se pregon za navedena kazniva dejanja začne na zasebno tožbo (
15. člen KZ-1). Še enkrat je treba poudariti, da IP v zvezi z zahtevki posameznikov, ki temeljijo na
16. členu Ustave RS, nima stvarne pristojnosti, pač pa so v teh primerih stvarno pristojna sodišča. IP še pojasnjuje, da Facebook omogoča prijavo vsebin, ki posegajo v pravice drugih posameznikov, oz. nezakonitih vsebin. Več o tem in kako v različnih primerih postopati, si lahko preberete na spletni strani Facebooka (stran ni prevedena v slovenski jezik): https://www.facebook.com/help/
17. V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo. Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav., informacijska pooblaščenka Pripravila: Neja Domnik, mag. prav., asistentka svetovalca pri IP O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026