Snemanje sej sveta šole s strani zapisnikarja + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 27.02.2020 Številka: 07120-1/2020/126 Kategorije:Pravne podlage, Snemanje sej in javnih dogodkov, Šolstvo --> Kategorije: Pravne podlage, Snemanje sej in javnih dogodkov, Šolstvo Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje v zvezi s snemanjem sej Sveta šole. V dopisu ste navedli, da je med člani Sveta šole prišlo do suma, da se seje Sveta šole snemajo protizakonito. Sum tega dejanja se je porodil ob dejstvu, da so zapisniki izjemno dolgi in natančni, zapisniki pa pogosto nastanejo šele več mesecev po seji. Tako dvomite, da si lahko več mesecev po seji zapisnikar zapomni vsako podrobnost. Člani sveta so prosili tajnika sveta šole, naj bodo zapisniki kratki in jedrnati, naj zajemajo bistvo razprave in sklepe. Kljub temu tajnik zapiše vsako besedo, citira/navaja izjave članov sveta, posledično se člani sveta nočejo oglašati. V prilogi ste posredovali poslovnik sveta šole in zadnji zapisnik. Želite, da vam pomagamo, kako opisano zadevo rešiti. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljnjem besedilu Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljnjem besedilu ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Ni dvoma, da snemanje lahko pomeni poseg v zasebnost in varstvo osebnih podatkov ter takšen poseg ni dopusten brez pravnega temelja. Splošna uredba o varstvu podatkov zakonitost obdelave osebnih podatkov določa v členu 6. Ob smiselni razlagi določila drugega odstavka 9. člena ZVOP-1, je snemanje sej Sveta šole dopustno pod pogojem, da vsi navzoči v to privolijo - ob predpostavki, da snemanje in nadaljnja obdelava posnetkov sej sveta ni namenjena izvajanju oblastnih nalog. Če je snemanje sej Sveta šole nujno za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog in obveznosti Sveta šole, predstavlja zakonsko podlago za snemanje četrti odstavek 9. člena ZVOP-1. IP v okviru mnenja in izven inšpekcijskega ali drugega upravnega postopka ne more dokončno ugotavljati zakonitosti konkretne obdelave osebnih podatkov. Ker posameznikov glas (in v primeru video snemanja tudi njegova podoba) vselej povesta več kot le zapis njegovih besed, četudi bi ta bil v obliki magnetograma, ni dvoma, da snemanje pomeni poseg v zasebnost in varstvo osebnih podatkov ter da je takšen poseg dopusten le na podlagi ustreznega pravnega temelja. IP v okviru mnenja in izven inšpekcijskega ali drugega upravnega postopka ne more ugotavljati zakonitosti konkretne obdelave osebnih podatkov. Zato v nadaljevanju podajamo splošna pojasnila, ki so pomembna za primer, ki ga opisujete. Splošna Uredba o varstvu podatkov, ki je 25. 5. 2018 »nasledila« ZVOP-1, vsebuje določbe o dopustnih pravnih podlagah za obdelavo osebnih podatkov v členu 6, ki v točki 1(
- c)določa, da je obdelava osebnih podatkov zakonita, če je (med drugim) potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca, pri čemer pa je v drugem odstavku istega člena določeno, da države članice lahko ohranijo ali uvedejo podrobnejše določbe, da bi prilagodile uporabo pravil te uredbe v zvezi z obdelavo osebnih podatkov za zagotovitev skladnosti s točkama (
- c)in (
- e)odstavka 1, tako da podrobneje opredelijo posebne zahteve v zvezi z obdelavo ter druge ukrepe za zagotovitev zakonite in poštene obdelave, tudi za druge posebne primere obdelave iz poglavja IX. Zakonsko podlago v smislu navedene določbe Splošne uredbe o varstvu podatkov predstavlja 9. člen ZVOP-1. Določba prvega odstavka 9. člena ZVOP-1 določa, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Po drugem odstavku pa lahko nosilci javnih pooblastil obdelujejo osebne podatke tudi na podlagi osebne privolitve posameznika, kadar ne gre za izvrševanje njihovih nalog kot nosilcev javnih pooblastil. Po četrtem odstavku 9. člena ZVOP-1 se lahko, ne glede na prvi odstavek tega člena, v javnemu sektorju izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo. IP priporoča seznanitev z nekaterimi mnenji o dopustnosti snemanja sej sveta javnih zavodov, občinskih svetov ipd., ki so objavljena na spletni strani IP https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/, v zavihku »Iskalnik po vprašanjih in odgovorih«, saj se pravila varstva osebnih podatkov pri snemanju tovrstnih sej z začetkom uporabe Splošne uredbe o varstvu podatkov niso bistveno spremenila (npr. mnenje IP, št. 0712-1/2016/2184 z dne 27. 10. 2016, št. 0712–2/2010/1063 z dne 24. 6. 2010). Kar se tiče snemanje sej sveta šole (ali katerega koli drugega dogodka) s strani konkretnega udeleženca seje (ne glede na to, ali gre za člana, vabljeno osebo, zapisnikarja ipd.), IP poudarja, da morajo posamezniki pri obdelavi osebnih podatkov upoštevati pravila Splošne uredbe o varstvu podatkov. Kot ena temeljnih pravnih podlag za obdelavo osebnih podatkov v tem primeru bi se lahko po Splošni uredbi o varstvu podatkov štela privolitev. Več o privolitvi si lahko preberete na spletni strani IP https://www.ip-rs.si/zakonodaja/reforma-evropskega-zakonodajnega-okvira-za-varstvo-osebnih-podatkov/kljucna-podrocja-uredbe/privolitev/. Ob zaključku IP dodaja, da lahko posameznik, ki meni, da se s snemanjem posega v njegove osebnostne pravice (npr. v pravico do lastne podobe), uporabi institute civilnega ali kazenskopravnega varstva, ki mu jih daje zakonodaja, in sodijo v pristojnost sodišč. Tako je posameznik, ki neupravičeno snema druge, lahko podvržen odškodninski tožbi (134. člen Obligacijskega zakonika) ali uvedbi kazenskega postopka zaradi možnega kaznivega dejanja neupravičenega zvočnega snemanja (137. člen Kazenskega zakonika) ali slikovnega snemanja (138. člen Kazenskega zakonika). V upanju, da ste dobili odgovor na vaše vprašanje, vas lepo pozdravljamo. Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka Pripravila: Karolina Kušević, univ. dipl. prav., svetovalka IP O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.
- si)Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026