Posredovanje podatkov + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
(1)Splošne uredbe, ki predpisuje, da je obdelava zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev: (
- a)posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov; (
- b)obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe; (
- c)obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca; (
- d)obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe; (
- e)obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu; (
- f)obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok. V vašem predstavljenem primeru je potrebno pravno podlago za pridobivanje osebnih podatkov iz zbirk Upravne enote presojati z vidika točke (
- c)člena 6
(1)Splošne uredbe. V skladu s (c) točko je obdelava oziroma pridobivanje osebnih podatkov iz zbirk Upravne enote zakonito, če je potrebno za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca. Iz prilog, ki ste nam jih posredovali, ne izhaja zaprosilo za posredovanje osebnih podatkov, zato ni razvidno, kdo vas je zaprosil za osebne podatke. V posredovanih prilogah, ki naj bi zaprosilo utemeljevale, pa so prav tako prekriti podatki o upniku izvršilnega postopka oziroma stečajnega postopka, razvidno je le, da je bil upnik v nekaterih postopkih zastopan s strani odvetnika. Ob tem pa se sklicujete na to, da naj bi bilo zaprosilo podano s strani davčnega upnika, ki je v skladu z določili Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2), predvsem država. Iz tako posredovanih dokumentov in navedb, tako ni jasno razvidno na kater zakon, bi prosilec lahko oprl svoj zahtevek. IP vas je zato v nadaljevanju napotil na določbe nekaterih področnih zakonov, ki bi lahko predstavljale podlago za pridobivanje osebnih podatkov iz zbirk Upravne enote. Področni zakon, ki ureja posredovanje podatkov posameznikov iz registra stalnega prebivalstva je Zakon o prijavi prebivališča (Uradni list RS, št. 52/16, v nadaljnjem besedilu ZPPreb-1), ki v tretjem odstavku
- člena določa, da je obdelava osebnih podatkov iz registra stalnega prebivalstva dopustna le v obsegu, ki je potreben za uresničevanje namena iz prvega odstavka tega člena. Za zbiranje, obdelovanje, shranjevanje, posredovanje in uporabo podatkov iz registra stalnega prebivalstva se uporabljajo določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, če ni s tem zakonom določeno drugače. ZPPreb-1 v
- členu določa, da potrdila iz registra stalnega prebivalstva vsebujejo podatke, ki se vodijo v registru stalnega prebivalstva in se izdajajo na zahtevo posameznika, na katerega se podatki nanašajo, na zahtevo drugih oseb pa le, če imajo njegovo pisno privolitev ali zakonsko pooblastilo. Ker ZVOP-1 ureja varstvo osebnih podatkov na sistemski ravni, se lahko tudi ZVOP-1 šteje za ustrezno pravno podlago, kadar konkretno posredovanje osebnih podatkov ne ureja npr. področna zakonodaja. Tako ZVOP–1, kot splošni zakon o varstvu osebnih podatkov, v drugem odstavku
- člena določa, da mora upravljavec centralnega registra prebivalstva ali evidenc stalno in začasno prijavljenih prebivalcev na način, ki je določen za izdajo potrdila, posredovati upravičencu, ki izkaže pravni interes za uveljavljanje pravic pred osebami javnega sektorja, osebno ime in naslov stalnega ali začasnega prebivališča posameznika, zoper katerega uveljavlja svoje pravice. Nedvoumno je, da je v tem primeru posredovanje osebnih podatkov dopustno le, če posameznik izkaže pravni interes za pridobitev osebnih podatkov, kar pomeni, da mora v svoji zahtevi jasno izkazati, za uveljavljanje katerih svojih pravic potrebuje zahtevane osebne podatke ter pred katerimi osebami javnega sektorja bo te svoje pravice uveljavljal. Prosilec se mora zavedati tudi dejstva, da tako pridobljene osebne podatke lahko uporabi zgolj in izključno za namen, ki ga je opredelil v zahtevi. V zvezi s tem je IP objavil že več mnenje (glej npr. mnenje IP št. 0712-1/2018/906 z dne 17.04.2018, https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/iskalnik-po-odlocbah-in-mnenjih/odlocbe-in-mnenja-vop/?tx_jzvopdecis ions _pi1%5BshowUid%5D=3112). Ker iz vaših dokumentov izhaja, da so upnike kot prosilce zastopali tudi odvetniki, vas s tem v zvezi napotujemo, da utemeljenost zaprosil presodite morda tudi v smislu Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/93, 24/01 in 54/08, v nadaljevanju ZOdv), ki v prvem odstavku
- člena določa, da so državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti ter nosilci javnih pooblastil, ne glede na določbe drugih zakonov, ki določajo posredovanje osebnih podatkov upravljavcem osebnih podatkov in uporabnikom osebnih podatkov, dolžni brez privolitve posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, brezplačno dati odvetniku podatke, ki jih potrebuje pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi in to v roku 15 dni od dneva, ko prejmejo pisno zahtevo odvetnika. Odvetnik pa v skladu z drugim odstavkom
- člena ZOdv nima te pravice, če gre za osebne podatke, ki so na podlagi posebnih zakonskih določb dostopni le pooblaščenim organom. S tem v zvezi predlagamo, da se seznanite z mnenji IP, ki so javno objavljena (glej npr. mnenje IP št. 0712-784/2008/2 z dne 27.11.2008 https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/iskalnik-po-odlocbah-in-mnenjih/odlocbe-in-mnenja-vop/?tx_jzvopdecisions_pi1%5BshowUid%5D=1581). Ker iz posredovanih prilog izhaja, da se prosilec sklicuje tudi na listine iz izvršilnih postopkov, vas s tem v zvezi napotujemo tudi na Zakon o izvršilnem postopku in na mnenja IP, ki so bila sprejeta v zvezi z ravnanjem upravnih enot v primeru, ko zaprošajo za podatke upniki izvršilnega postopka (glej npr. mnenje IP št. 0712-888/2007/2 z dne
- 2007, https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/iskalnik-po-odlocbah-in-mnenjih/odlocbe-in-mnenja-vop/?tx_jzvopdecisions_pi 1%5Bshow Uid%5D=1160). Glede na to, da se sklicujete na to, da gre za davčne upnike so relevantne tudi določbe ZDavP-
- Davčni organ skladno z
- členom ZDavP-2 postopa po tem zakonu, kadar odloča o obveznostih in pravicah posameznikov v postopku pobiranja davka. V četrtem odstavku
- člena ZDavP-2, v katerem je urejeno načelo dolžnosti dajanja podatkov, je določeno, da so organi in druge osebe, ki razpolagajo s podatki, pomembnimi za odločanje v davčnih zadevah, dolžni te podatke posredovati davčnemu organu brezplačno. Načelo dolžnosti dajanja podatkov je izpeljano tudi v
- členu ZDavP-2, na podlagi katerega morajo osebe, ki so z zakonom pooblaščene, da vzpostavijo, vodijo in vzdržujejo zbirke podatkov, registre ali druge evidence, davčnemu organu dati na razpolago vse podatke, potrebne za pobiranje davkov, ter omogočiti davčnemu organu vpogled v svojo dokumentacijo. Na razpolago morajo dati tudi vso dokumentacijo, ki jo vodijo, in zbirke podatkov, ki jih vodijo v obliki registrov, evidenc ali zbirov podatkov, ne glede na to, ali so z zakonom predpisane kot obvezne, in informacije, ki so pomembne pri odmeri davka. Iz navedenih pravnih podlag torej izhaja, da ima FURS kot davčni organ relativno široka pooblastila, da od organov zahteva podatke in vso dokumentacijo, ki jo ti vodijo in je pomembna za opravljanje nalog FURS, torej med drugim za odločanje v davčnih zadevah. FURS pa mora izkazati, da so podatki potrebni za odločanje v konkretni davčni zadevi, torej za konkreten postopek zoper davčnega zavezanca. Ob tem IP opozarja na načelo najmanjšega obsega podatkov, skladno s katerim morajo biti osebni podatki ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo (člen 5