← Slovenija

Objava informacij 13. in 14. člen - IPRS

Objava informacij

  1. in
  2. člen + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
  4. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 25.02.2020 Številka: 07121-1/2020/245 Kategorije:Informiranje posameznika, Pogodbena obdelava podatkov, Trgovinska dejavnost --> Kategorije: Informiranje posameznika, Pogodbena obdelava podatkov, Trgovinska dejavnost Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje. Sprašujete, do katere stopnje se je treba držati določil
  5. in
  6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov (Splošna uredba). Zanima vas naslednje: Kako je z obdelavo osebnih podatkov v pogodbenih razmerjih? Ali bi zadostovalo, da se v pogodbenih razmerjih obveznost informiranja prenese na delodajalca, ki podatke pogodbeno posreduje drugi stranki? Kako je z informiranjem posameznikov v kompleksnih bazah pri posredovanju podatkov o tretji osebi, kjer bi v komunikaciji, npr. z IP, prosilec za mnenje poslal še informacije o tretjih osebah. Ali mora upravljavec te osebe obvestiti, da obdeluje njihove podatke? *** Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi člena 58 Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  7. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba),
  8. točke prvega odstavka
  9. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  10. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Uvodoma poudarjamo, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. Posameznikom je treba zagotoviti informacije, določene v členu 13 Splošne uredbe, kadar se podatki pridobijo od posameznika, na katerega se nanašajo oziroma določene v členu 14 Splošne uredbe, kadar osebni podatki niso pridobljeni od posameznika, na katerega se nanašajo. Obveznost informiranja posameznikov se izrecno nanaša na upravljavca osebnih podatkov. Več o tem, kdo šteje za upravljavca, obdelovalca oziroma uporabnika osebnih podatkov si lahko preberete v naslednjih mnenjih: 07121-1/2020/35 z dne 14.1.2020 0712-3/2018/2746 z dne 8.1.2019 Na temo pogodbene obdelave pa so vam na voljo tudi Smernice o pogodbeni obdelavi z dne 12.9.2018, dostopne na: https://www.ip-rs.si/publikacije/prirocniki-in-smernice/smernice-o-pogodbeni-obdelavi/. Naloge obdelovalca se torej določijo s pogodbo, oz. drugim aktom v obsegu, ki ga določa člen 28 Splošne uredbe, po katerem mora npr. sprejeti vse potrebne tehnično organizacijske ukrepe skladno s členom 32 Splošne uredbe, pomagati upravljavcu z ustreznimi tehničnimi in organizacijskimi ukrepi pri izpolnjevanju njegovih obveznosti v zvezi z zahtevami za uresničevanje pravic posameznika, mu pomagati pri izpolnjevanju obveznosti iz členov 32 do 36 Splošne uredbe (glede varnosti obdelave, pri postopkih ob kršitvi varnosti osebnih podatkov, pri izvedbi ocene učinka). Dodatno pa so določene naloge obdelovalcu, kot so vodenje evidenc dejavnosti obdelave (člen 30

(2)Splošne uredbe). Obveščanje posameznikov je skladno s členoma 13 in 14 Splošne uredbe in glede na vloge in naloge, ki jih imata upravljavec in obdelovalec vsekakor obveznost upravljavca. Lahko pa se pogodbeno upravljavec dogovori s pogodbenim obdelovalcem, da v njegovem imenu opravi ta del nalog. Glede drugega vprašanja IP uvodoma opozarja na določbo člena 14
(5)Splošne uredbe. Upravljavcu namreč ni treba izpolniti obveznosti, ki jih določa člen 14 v naslednjih primerih: (
  1. a)posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, že ima informacije; (
  2. b)izkaže se, da je zagotavljanje takih informacij nemogoče ali bi vključevalo nesorazmeren napor, zlasti pri obdelavi v namene arhiviranja v javnem interesu, v znanstveno- ali zgodovinskoraziskovalne namene ali statistične namene, pod pogoji in ob upoštevanju zaščitnih ukrepov iz prvega odstavka člena 89 ali kolikor bi obveznost iz prvega odstavka tega člena lahko onemogočila ali resno ovirala uresničevanje namenov te obdelave. V takih primerih upravljavec sprejme ustrezne ukrepe za zaščito pravic in svoboščin ter zakonitih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, tudi tako, da informacije objavi; (
  3. c)pridobitev ali razkritje je izrecno določeno s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za upravljavca in s katerim so določeni ustrezni ukrepi za zaščito zakonitih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali (
  4. d)osebni podatki morajo ostati zaupni ob upoštevanju obveznosti varovanja poklicne skrivnosti v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, vključno s predpisanimi obveznostmi varovanja skrivnosti. Upravljavec sam presodi, ali so podane okoliščine, ki opravičujejo uporabo navedene določbe. Glede na vaše vprašanje bi zelo verjetno prišla v poštev točka (b), če bi upravljavec izkazal, da je zelo verjetno, da bi zagotovitev informacij bila nemogoča, oz. bi vključevala nesorazmeren napor. Navedeno izjemo je treba razlagati ozko oz. restriktivno in pri tem upoštevati konkretne okoliščine. Opraviti je torej treba t.i. test sorazmernosti in pretehtati bremena upravljavca (izvedljivost, smiselnost obveščanja) in interes posameznika, ki je z obdelavo osebnih podatkov prizadet. Upravljavec mora torej presoditi, kakšne so možne posledice za posameznika, ki bi moral biti informiran o svojih pravicah, pri čemer je treba upoštevati tudi vrsto osebnih podatkov, ki se obdelujejo (npr. ali gre za t.i. posebne vrste osebnih podatkov) ter vrsto obdelave osebnih podatkov. Če upravljavec oceni, da obstajajo možne resne posledice za posameznika, ga mora obvestiti o njihovih pravicah, skladno s členom 14 Splošne uredbe. V nasprotnem primeru, ko presodi, da je uporaba izjeme utemeljena, lahko informacije npr. javno objavi ali pa sprejme druge primerne ukrepe za zaščito interesov posameznika. V kolikor ne pride v poštev nobena od zgoraj podanih izjem (in je seveda podana pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov) je po mnenju IP, treba izpolniti obveznosti informiranja skladno s členom 14 Splošne uredbe. Naj opozorimo tudi, da navedene izjeme veljajo zgolj v primerih, kadar osebni podatki niso pridobljeni neposredno od posameznika. V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo. Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav., informacijska pooblaščenka Pripravila: Barbara Pirš, univ.dipl.prav., svetovalka za preventivo O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.
  5. si)Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.