← Slovenija

Objava glasovanja svetnikov na socialnih omrežjih - IPRS

Objava glasovanja svetnikov na socialnih omrežjih + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 27.02.2020 Številka: 07120-1/2020/124 Kategorije:Svetovni splet, Zavarovanje osebnih podatkov --> Kategorije: Svetovni splet, Zavarovanje osebnih podatkov Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje v katerem nas prosite, da se opredelimo do kaznivih dejanj po 143.,
  3. in
  4. členih Kazenskega zakonika in prekrškov v zvezi z zlorabo osebnih podatkov. Navajate, da je bil na seji občinskega sveta obravnavan predlog za spremembo cen obveznih gospodarskih javnih služb odvajanja odpadne vode, zbiranja odpadkov in oskrbe s pitno vodo (oziroma zvišanje cene položnice). Predlog je bil po javni razpravi sprejet 16 za, proti 8 svetnikov. Nekateri svetniki so rezultate glasovanja objavili na socialnih omrežjih, in tako vsiljevali svojo odločitev, ki ni bila sprejeta v postopku glasovanja. Zavedate se, da je glasovanje javno, vendar menite, da tisti, ki jih to zanima lahko pridobijo podatke na občini. Trdite, da drugi svetniki in politične opcije nimajo vašega soglasja za objavo vaših osebnih podatkov (in osebnih podatkov drugih svetnikov) na socialnih omrežjih. Dalje citirate njihove objave na socialnih omrežjih, skupaj z odzivi ljudi. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z
  5. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  6. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov, v nadaljevanju Splošna uredba),
  7. točko prvega odstavka
  8. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  9. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Na začetku IP najprej poudarja, da se ni pristojen opredeliti do kaznivih dejanj in vas v tem delu napotuje na organe pregona. Glede prekrškov, ki se nanašajo na zlorabo osebnih podatkov pa IP pojasnjuje, da primernost izbrane pravne podlage ter namene oziroma obseg obdelave osebnih podatkov kot nadzorni organ preverja le v konkretnem inšpekcijskem postopku, zato vam v zvezi z vašimi navedbami v prošnji za nezavezujoče mnenje, podajamo zgolj splošna pojasnila, ki se tičejo vaših navedb. IP uvodoma pojasnjuje, da gre v opisanem primeru primarno za vprašanje morebitnih posegov v širše področje pravice do zasebnosti, IP pa je pristojen zgolj za kršitve predpisov glede varstva osebnih podatkov, česar pa objava imen in priimkov ter izidov glasovanja občinskih svetnikov na socialnih omrežjih, sama po sebi nujno še ne predstavlja. Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (
  10. točka člena 4 Splošne uredbe). Ob tem IP pojasnjuje, da se z določbami Splošne uredbe ne varuje zasebnost posameznika v širšem smislu, kot le to npr. zagotavlja
  11. člen Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91, s sprem., v nadaljevanju Ustava RS), pač pa se varuje zgolj tisti del t. i. informacijske zasebnost, ki jo zagotavlja
  12. člen Ustave RS, torej se varujejo le tisti osebni podatki, ki so avtomatizirano obdelani ter tisti osebni podatki, ki izvirajo iz zbirk osebnih podatkov ali pa so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov (prvi odstavek člena 2 Splošne uredbe). Namreč IP sme v skladu z načelom zakonitosti ravnati samo v okviru svojih pooblastil, za katera ima neposredno podlago v
  13. členu Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, 14/2010 Odl.US: U-I-303/08-9; ZInfP), ki pa ne pokriva celotnega spektra vseh vidikov pravice do zasebnosti. Za zakonito obdelavo osebnih podatkov je treba (tako po Splošni uredbi o varstvu podatkov kot prej po ZVOP-1) imeti ustrezno pravno podlago. Splošna uredba o varstvu podatkov določa pravne podlage v prvem odstavku
  14. člena. Zakonito podlago za obdelavo osebnih podatkov v primeru objave osebnih podatkov svetnikov, skupaj z izidi glasovanja, bi, seveda poleg privolitve posameznega svetnika, upoštevajoč točko c člena 6

(1)Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavljala
  1. alineja tretjega odstavka
  2. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ). Ta določa, da se, ne glede na izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja (npr. varstvo osebnih podatkov po
  3. točki prvega odstavka 6 člena ZDIJZ), dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz
  4. in
  5. do
  6. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. Čeprav vprašanja varstva posameznega osebnega podatka ne gre obravnavati ločeno od namena obdelave tega podatka v posamičnem primeru, IP poleg zgoraj pojasnjenega še poudarja, da osebni podatki javnih funkcionarjev in javnih uslužbencev ne uživajo enakega varstva tedaj, kadar gre za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Takrat namreč predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja. Na področju dostopa do informacij javnega značaja je sprejeto stališče, da konkretni javni funkcionar oziroma javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače in vseh ostalih podatkov, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Pri vprašanju, katere podatke v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca oz. v zvezi z opravljanjem javne funkcije je dopustno razkriti na podlagi prve alineje
  7. odst.
  8. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ), IP najprej poudarja, da navedena določba predstavlja izjemo od izjem, zato jo je treba razlagati ozko in v skladu z namenom, ki ga zasleduje ZDIJZ – zagotoviti javnost in odprtost delovanja zavezancev. Tako je treba razlikovati med tistimi osebnimi podatki, ki so neposredno povezani z opravljanjem javnopravnih nalog in celoto vseh ostalih osebnih podatkov ali drugih oblik posegov v zasebnost teh posameznikov, ki so prav tako povezani z opravljanjem funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, pa vendar avtomatično ne predstavljajo javnosti prosto dostopnih podatkov. Odločitev o tem, ali nek podatek pomeni podatek, ki je povezan z delovnim razmerjem javnega uslužbenca oziroma funkcijo funkcionarja pa je stvar presoje v konkretnem postopku dostopa od informacij javnega značaja. Pri tem je IP npr. že v svoji odločbi, št. 090-11/2009 zavzel stališče, da so svojo javno funkcijo izvrševali občinski svetniki, ki so na javni seji glasovali so nekem predlogu, ki sodi v okvir njihovih zakonskih pristojnosti. Na koncu IP še dodaja, da lahko posameznik, ki je prepričan, da se je z določenim dejanjem poseglo v njegove osebnostne pravice, skladno z določbami
  9. člena Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/01 s spremembami; v nadaljevanju OZ) od sodišča zahteva, da prepreči takšno dejanje ali da odstrani njegove posledice. V primeru, da je posamezniku s objavo njegovih osebnih podatkov povzročena škoda, lahko ta od povzročitelja zahteva odškodnino, skladno z določbami
  10. in
  11. člena OZ. V primeru objave osebnih podatkov lahko takšno ravnanje pomeni tudi storitev katerega od kaznivih dejanj, npr. sum storitve kaznivega dejanja neupravičenega slikovnega snemanja iz
  12. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12-UPB2; KZ-1) ali kaznivega dejanja zlorabe osebnih podatkov iz
  13. člena KZ-1, lahko pa tudi za katerega od kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime iz osemnajstega poglavja KZ-1, kjer so v členih
  14. do
  15. določeni elementi kaznivih dejanj, kot so npr. razžalitev, obrekovanje, žaljiva obdolžitev, opravljanja in očitanje kaznivega dejanja z namenom zaničevanja, pri čemer IP opozarja, da se pregon za navedena kazniva dejanja začne na zasebno tožbo (
  16. člen KZ-1). Lep pozdrav, Pripravila: Maja Wondra Horvat, univ. dipl. prav., svetovalka IP Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.