Potrdila in izpiski iz matičnega registra po umrli osebi + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 25.02.2020 Številka: 07120-1/2020/115 Kategorije:Občine, Upravne enote, Vpogled v OP umrlih --> Kategorije: Občine, Upravne enote, OP umrlih Informacijski pooblaščenec Republike Slovenije (v nadaljevanju: IP) je dne
- 2020 prejel vaše zaprosilo glede razumevanja določb Zakona o matičnem registru (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo in 67/19, v nadaljevanju: ZMatR), in sicer glede pogojev za pridobitev izpiskov in potrdil iz matičnega registra po umrli osebi ter vpogledov v matični register in pridobitve osebnih podatkov po umrli osebi sprašujete naslednje: Oporočni dedič potrebuje izpisek o smrti, da bi lahko uredil vse potrebo po pokojnem (na primer: ukinitev telefona, ukinitev pokojnine v drugi državi). Zanima vas ali lahko v takem primeru oporočnemu dediču posredujete izpisek o smrti, če ne gre za dediča po ZMatR? Oseba, ki ima pogodbo o dosmrtnem preživljanju in ni dedič po ZMatR potrebuje izpisek o smrti zaradi uveljavljanja pravic iz pogodbe (izpisek mora posredovati Finančni upravi RS v roku 3 dni od smrti). Ali je taka oseba upravičena do posredovanja izpiska ali potrdila o smrti na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju? Lastnik parcele z vpisano zaznambo o dosmrtni služnosti potrebuje potrdilo o smrti služnostnega upravičenca za izbris služnosti na podlagi
- člena Zakona o zemljiški knjigi. Ali je stranka sama upravičena za pridobitev izpiska iz matičnega registra brez soglasja dedičev pokojnega ali je upravičena le do izdaje potrdila o smrti? Kdo je upravičen do izdaje izpiska o smrti, če pokojnik nima dedičev po ZMatR? Ali je sploh kdo upravičen do pridobitve izpiska? Ali na podlagi
- člena ZMatR izkažejo zakoniti interes stranke le v primeru, če je v drugem zakonu določeno, da za neko dejanje potrebujejo izpisek o smrti? Navajate, da pred pričetkom uporabe novele ZMatR-C, mati pokojnika ni bila upravičena do pridobitve izpiska. Sedaj pa ste mnenja, da bi bila mati pokojnika upravičena do pridobitve izpiska na podlagi definicije iz tretjega odstavka
- člena ZMatR, kot ožji družinski član. Sprašujete ali lahko hkrati tak izpisek pridobi več ožjih družinskih članov. Sprašujete glede dopustnosti posredovanja osebnih podatkov sorodnikov pokojnika občini, ki ta podatek zahteva na podlagi
- člena Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnost (Uradni list RS, št. 62/16, v nadaljevanju: ZPPDej), ker ureja osnovni pokop za pokojnika. *** Poudarjamo, da IP izven konkretnih inšpekcijskih postopkov ne more presojati posameznih primerov zakonitosti obdelave oziroma posredovanja osebnih podatkov. IP tudi ni pristojen za strokovno razlago zakonov, saj le-to poda resorno ministrstvo, avtentično razlago zakona pa Državni zbor Republike Slovenije ter za sodišča ni zavezujoča, saj je sodnik vezan na Ustavo in zakon (glej na primer sklep Višjega sodišča v Mariboru, opr. št. V Kp 45306/2015 z dne
- 2018). Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi
- člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
- 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba),
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju: ZVOP-1) ter
- člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Posredovanje izpiskov oz. potrdil o smrti Uvodoma pojasnjujemo, da se v skladu uvodno določbo 27 Splošne uredbe ta ne uporablja za osebne podatke umrlih oseb. Države članice pa lahko določijo pravila za obdelavo osebnih podatkov umrlih oseb. Veljavni
- člen ZVOP-1 tako kot sistemski zakon določa minimalno varstvo osebnih podatkov umrlih posameznikov, saj varstvo osebnih podatkov s smrtjo posameznika ne preneha. Pri tem določbe tega člena veljajo enako tudi za posebne vrste osebnih podatkov. Upravljavec osebnih podatkov lahko posreduje podatke o umrlem posamezniku samo: tistim uporabnikom osebnih podatkov, ki so za obdelavo osebnih podatkov pooblaščeni z zakonom ali osebi, ki je po zakonu, ki ureja dedovanje, njegov zakoniti dedič prvega ali drugega dednega reda, če za uporabo osebnih podatkov izkaže pravni interes, pri tem pa mora biti izpolnjen tudi pogoj, da umrli posameznik za čas življenja ni pisno prepovedal posredovanja teh osebnih podatkov. Pravni interes bo izkazan, če bo zakoniti dedič osebne podatke umrlega potreboval zaradi uveljavljanja svojih pravic. Če je posameznik za čas življenja pisno prepovedal posredovanje svojih osebnih podatkov po smrti, lahko osebne podatke po njegovi smrti posredujete le tistim uporabnikom osebnih podatkov, ki imajo za pridobivanje takšnih osebnih podatkov podlago v zakonu. Tretji odstavek istega člena nadalje določa, da v primeru kadar (drug) zakon ne določa drugače, lahko upravljavec osebnih podatkov podatke posreduje tudi katerikoli drugi osebi, ki namerava te podatke uporabljati za zgodovinsko, statistično ali znanstveno-raziskovalne namene, če umrli posameznik ni pisno prepovedal posredovanja teh osebnih podatkov. Posredovanje podatkov pokojnega pa lahko pisno prepovejo tudi osebe, ki so po zakonu, ki ureja dedovanje, pokojnikovi zakoniti dediči prvega ali drugega dednega reda, če zakon ne določa drugače. Zakoniti dediči prvega ali drugega dednega reda lahko prepovejo posredovanje osebnih podatkov le tretjim osebam – tistim, ki niso zakoniti dediči prvega ali drugega dednega reda in ne drug drugemu. Obdelavo osebnih podatkov za zgodovinsko, statistično in znanstveno-raziskovalne namene podrobneje določajo določbe
- člena ZVOP-
- Spremenjeni tretji odstavek
- člena ZMatR določa, da se izpiski in potrdila iz matičnega registra, če vpisani ni več živ in v času svojega življenja ni izrecno prepovedal posredovanja svojih osebnih podatkov, lahko izdajo njegovim ožjim družinskim članom in zakonitim dedičem prvega in drugega dednega reda po vstopni pravici, če umrla oseba nima živečih ožjih družinskih članov. Iz navedenih določb ni razbrati omejitev glede posredovanja izpiska hkrati več ožjim družinskim članom. Četrti odstavek istega člena določa, da so ožji družinski člani po tem zakonu: zakonec ali partner, zunajzakonski partner ali partner iz nesklenjene partnerske zveze, otroci in starši umrlega. V skladu z navedenim menimo, da izpiska o smrti pokojnega ne more pridobiti oseba, ki ni ožji družinski član ali zakoniti dedič prvega ter drugega dednega reda. Tretji odstavek
- člena ZMatR tako izrecno izključuje oziroma ne vključuje: oporočnega dediča, osebe, ki je imela sklenjeno pogodbo o dosmrtnem preživljanju in ni dedič po ZMatR, lastnika služečega zemljišča, v kolikor te osebe niso hkrati ožji družinski člani ali zakoniti dediči prvega oziroma drugega dednega reda. Zakon taksativno navaja krog upravičencev do izpiskov in potrdil iz matičnega registra po umrli osebi v tretjem odstavku
- člena ZMatR, zato IP ni znana druga pravna podlaga, na podlagi katere bi lahko bili drugi prosilci upravičeni do izpiskov in potrdil po umrlem iz matičnega registra. Poudarjamo, da za razlago zakonskih določb za katero je pristojno resorno ministrstvo, nismo pristojni. So pa navedene osebe lahko upravičenci do vpogleda v matični register za pokojnega in pridobitev osebnih podatkov po umrlem na podlagi tretjega odstavka
- člena ZMatR, v kolikor izkažejo zakoniti interes za uporabo teh osebnih podatkov in so izpolnjeni tudi drugi pogoji iz tega člena. Na podlagi tretjega odstavka
- člena ZMatR je namreč upravičena do vpogleda v matični register za pokojnega in pridobitev osebnih podatkov oseba, ki izkaže zakoniti interes za uporabo teh podatkov in osebe, ki so po zakonu, ki ureja dedovanje, njegovi zakoniti dediči prvega in drugega dednega reda, niso vnaprej pisno prepovedale posredovanja osebnih podatkov, skladno z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Pri tem je še dodaten pogoj, da pokojni v času svojega življenja sam ni izrecno prepovedal posredovanja svojih osebnih podatkov. Četrti odstavek istega člena določa, da imajo v primeru, če je od smrti vpisanega poteklo najmanj 20 let in v času svojega življenja ni izrecno prepovedal posredovanja svojih osebnih podatkov, pravico do pridobitve njegovih osebnih podatkov tudi osebe, ki izkažejo, da bodo te podatke uporabljale v zgodovinske, statistične ali v znanstvenoraziskovalne namene, osebe, ki so po zakonu, ki ureja dedovanje, njegovi zakoniti dediči prvega in drugega dednega reda, pa niso vnaprej pisno prepovedale posredovanja, skladno z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Poudarjamo, da je že Vrhovno sodišče RS v sodbi pod opr. št. I Up 517/2000 z dne
- 2001 zapisalo, da je pravica do varstva osebnih podatkov (
- člen Ustave RS) posebej urejena v ZVOP-1 in je kot osebnostna pravica strogo vezana na samo osebnost, zato s smrtjo nosilca ugasne. Po smrti nosilca osebnostnih pravic se določene pravice varujejo kot pravice ožjih svojcev kot njihove osebnostne pravice. Pri tem pojem zakonitega interesa zahteva, da je poleg pravnega interesa izkazan še zakonski temelj. Ta je lahko izkazan v kateremkoli zakonu. Posredovanje podatkov sorodnikov občini IP iz
- člena ZPPDej v povezavi s 34.a členom ZUP in 21.a členom ZLS ne razbere utemeljenosti za posredovanje osebnih podatkov sorodnikov pokojnika občini. Kot že sami ugotavljate, mora namreč občina, v kolikor za prijavo pokopa ni (drugega) naročnika, pokop prijaviti in stroške izvedbe pokopa uveljavljati v zapuščinskem postopku po pokojnem. Na podlagi
- odstavka
- člena Zakona o dedovanju (Uradni list SRS, št. 15/76, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZD) se dedovanje premoženja osebe omeji tudi do višine vrednosti stroškov pogreba, če je stroške pogreba krila občina v skladu z določbami ZPPDej. Morebitno upravičenost takšne zahteve pa morate dokončno presoditi sami. IP namreč ni pristojen za ugotavljanje načina vodenja postopkov občine v zvezi s prijavo in kritjem stroškov pokopa. S spoštovanjem, Pripravila: Alenka Antloga, univ. dipl. prav., državna nadzornica za varstvo osebnih podatkov Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav. informacijska pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026