Dopustnost posredovanja podatkov o plačah + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 27.02.2020 Številka: 07121-1/2020/264 Kategorije:Delovna razmerja, Pravne podlage, Pridobivanje OP iz zbirk --> Kategorije: Delovna razmerja, Pravne podlage, Pridobivanje OP iz zbirk Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po elektronski pošti prejel vaš dopis, v katerem nam zastavljate dve povezani vprašanji, in sicer: ali lahko uporabnik, h kateremu so napoteni delavci, od delodajalca za zagotavljanje dela zahteva posredovanje pisnih obračunov plač delavcev, ki so bili napoteni k njemu? Ali potrebuje za to privolitev delavca? ali lahko obratno tudi delodajalec za zagotavljanje dela zahteva posredovanje primerljivih obračunov plač delavcev, ki so zaposleni pri uporabniku, da bi lahko preveril, ali uporabnik napotenim delavcem zagotavlja enake pravice kot svojim zaposlenim? Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi
- člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
- aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba),
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Ob tem IP poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. Podatki v povezavi s plačo delavca sodijo med osebne podatke, zato je njihova obdelava dopustna le, če zanjo obstaja ustrezna pravna podlaga. Splošna uredba v členu 6 določa vrste pravnih podlag, in sicer: (a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov; (b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe; (c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca; (d) obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe; (e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu; (f) obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok. V delovnopravnih razmerjih obdelavo osebnih podatkov primarno ureja zakon, torej je primarna pravna podlaga v smislu člena 6
(1)Splošne uredbe zapisana v točki (
- c)- izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca. Prvi odstavek 48. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZDR-1) namreč določa, da se osebni podatki delavcev lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in posredujejo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Drugi odstavek istega člena pa določa., da lahko osebne podatke delavcev zbira, obdeluje, uporablja in posreduje tretjim osebam samo delodajalec ali delavec, ki ga delodajalec za to posebej pooblasti. Vaše vprašanje se nanaša na izpolnjevanje pravic in obveznosti v odnosu med delavcem (v nadaljevanju napoteni delavec) in delodajalcem, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku (v nadaljevanju delodajalec za zagotavljanje dela), kar ZDR-1 ureja v členih 59. do 63. Drugi odstavek 62. člena ZDR-1 določa, da delodajalec za zagotavljanje dela in uporabnik pred začetkom dela napotenega delavca pri uporabniku skleneta pisni dogovor, v katerem podrobneje določita medsebojne pravice in obveznosti ter pravice in obveznosti delavca in uporabnika. Ne glede na določbe pisnega dogovora je za spoštovanje določb zakona, kolektivnih pogodb ter splošnih aktov uporabnika o varovanju zdravja pri delu ter o delovnem času, odmorih in počitkih odgovoren uporabnik. V šestem odstavku 62. člena ZDR-1 pa je določeno, da je uporabnik za izplačilo plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja delavcu za obdobje, ko je delavec pri njem opravljal delo, subsidiarno odgovoren. V zvezi z vašim prvim vprašanjem IP meni, da je uporabnik zaradi svoje subsidiarne odgovornosti upravičen prejeti podatke o obračunu plač napotenih delavcev, saj ta podatek lahko štejemo kot »potreben zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem« v smislu prvega odstavka 48. člena ZDR-1. Z vašim drugim vprašanjem pa nas sprašujete, ali lahko delodajalec za zagotavljanje dela prejme podatke o obračunu plač delavcev, zaposlenih pri uporabniku (torej povsem tretjih oseb), z namenom preverjanja, ali uporabnik zagotavlja enako plačilo in ugodnosti napotenim delavcem kot svojim zaposlenim (2. in 3. odstavek 63. člena ZDR-1). Informacijski pooblaščenec poudarja, da je dopustnost posredovanja takšnih podatkov odvisna od okoliščin posameznega primera, saj se šele v konkretnem primeru lahko abstraktno zakonsko normo napolni z vsebino, v konkretnem primeru torej, ali obstaja potreba po posredovanju »zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem« (prvi odstavek 48. člena ZDR-1. Če delodajalec za zagotavljanje dela podatke potrebuje za namen preverjanja izpolnjevanja pogodbenih obveznosti, bi bilo lahko posredovanje dopustno. Če pa v okoliščinah konkretnega primera ni mogoče najti zakonitega razloga, ki izhaja iz pogodbenih razmerij, bi bilo lahko takšno posredovanje morda prekomerno in neskladno z načelom obdelave najmanjšega obsega podatkov. V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo. Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav., informacijska pooblaščenka Pripravila: mag. Polona Merc Svetovalka pooblaščenca za varstvo osebnih podatkov O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.
- si)Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026