Odlok o prioritetni rabi energentov + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 26.02.2020 Številka: 07120-1/2020/121 Kategorije:Definicija OP, Občine, Pravne podlage --> Kategorije: Definicija OP, Občine, Pravne podlage Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje. Navajate, da se v občini pripravlja Odlok o prioritetni rabi energentov za ogrevanje. V tretjem odstavku
- člena osnutka tega odloka je zapisana možnost, da lahko pristojni organ mestne uprave zaradi preveritve podatkov o vrsti, količini in načinu rabe energentov v stavbah, od zavezanca, ki ni gospodinjski odjemalec energentov, »zahteva, da predloži dokazila, ki potrjujejo vrsto, količino in način rabe energentov, ki jih uporablja za ogrevanje stavbe, hlajenje stavbe, pripravo tople vode in proizvodnjo toplote v proizvodnih procesih končnih uporabnikov energije, v obliki pogodb ali računov dobaviteljev energentov ter projektne dokumentacije za izvedbo gradbenih del v stavbi.« Zanima vas, ali je ta določba glede varstva osebnih podatkov gospodinjskih odjemalcev sporna oziroma če lahko takšen odlok sploh vsebuje člen z navedeno vsebino. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z
- členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
- aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov, v nadaljevanju Splošna uredba),
- točko prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Uvodoma pojasnjujemo, da ni v pristojnosti IP, da potrjuje posamezne določbe osnutkov konkretnih občinskih aktov. IP namreč ne sme in ne more prevzeti odgovornosti lokalnih skupnosti za njihovo poslovanje in organizacijo, podobno kot to velja za druge inšpekcijske organe. Zato IP na vaše vprašanje v okviru tega mnenja ne more dokončno odgovoriti, temveč v nadaljevanju podaja zgolj splošna pojasnila z vidika varstva osebnih podatkov. Skladno s členom 4
(1)Splošne uredbe je osebni podatek katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom; določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Za vsako obdelavo osebnih podatkov je treba imeti zakonito in ustrezno pravno podlago. Te so določene v členu 6
(1)Splošne uredbe in so za javni sektor naslednje: - zakon (točka (c)), - privolitev, kadar ne gre za izvajanje javnih nalog (točka (a)), - sklenitev ali izvajanje pogodbe (točka (b)), - izvajanje javne naloge (točka (e)). Energetski zakon (Uradni list RS, št. 60/19 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju EZ) v
- točki
- člena določa, da je »lokalni energetski koncept« (v nadaljevanju LEK) koncept razvoja lokalne skupnosti ali več lokalnih skupnosti na področju oskrbe in rabe energije, ki vključuje ukrepe za učinkovito rabo energije ter način oskrbe z energijo iz obnovljivih virov, soproizvodnje, odvečne toplote in iz drugih virov. Skladno s prvim odstavkom
- člena EZ lokalna skupnost sprejme LEK kot program ravnanja z energijo v lokalni skupnosti po predhodnem soglasju ministra, pristojnega za energijo, in ga objavi na svojih spletnih straneh. Na podlagi osmega odstavka
- člena EZ lahko lokalna skupnost na podlagi usmeritev iz LEK z upoštevanjem okoljskih kriterijev ter tehničnih karakteristik stavb, z odlokom predpiše prioritetno uporabo energentov za ogrevanje. Ena ali več lokalnih skupnosti lahko za izvajanje nalog iz EZ, ki so v pristojnosti lokalnih skupnosti, ustanovi oziroma pooblasti lokalno energetsko organizacijo, ki v javnem interesu med drugim izvaja tudi pripravo in izvajanje lokalnih energetskih konceptov (
- člen EZ). Na podlagi
- člena EZ morajo končni odjemalci energije, ki niso gospodinjski odjemalci in so locirani na območju posamezne lokalne skupnosti, tej lokalni skupnosti na zahtevo posredovati podatke o porabi energije, ki so potrebni za pripravo in izvajanje lokalnega energetskega koncepta. To so podatki o porabi energentov za proizvodnjo toplote, o proizvedeni toploti, o potrebni toploti in o odvečni toploti ter ocene za prihodnje pet letno obdobje. Iz navedenih določb EZ ne izhaja, da podatki za pripravo lokalnih energetskih konceptov vsebujejo tudi osebne podatke gospodinjskih odjemalcev. Prav tako to ne izhaja iz določbe osnutka Odloka o prioritetni rabi energentov za ogrevanje odloka, na katerega se sklicujete v zaprosilu in ki določa, da lahko »zaradi preveritve podatkov o vrsti, količini in načinu rabe energentov v stavbah pristojni organ od zavezanca, ki ni gospodinjski odjemalec energentov, zahteva, da predloži dokazila, ki potrjujejo vrsto, količino in način rabe energentov, ki jih uporablja za ogrevanje stavbe, hlajenje stavbe, pripravo tople vode in proizvodnjo toplote v proizvodnih procesih končnih uporabnikov energije, v obliki pogodb ali računov dobaviteljev energentov ter projektne dokumentacije za izvedbo gradbenih del v stavbi«. Zato se IP citirana določba odloka z vidika varstva osebnih podatkov gospodinjskih odjemalcev ne zdi sporna. Za namen, kot je opredeljen v tej določbi, osebni podatki gospodinjskih odjemalcev namreč najverjetneje niso potrebni. Zato ta določba tudi ne bi predstavljala ustrezne pravne podlage za njihovo obdelavo. IP v zvezi s tem opozarja na dve načeli: načelo omejitve namena, ki določa, da morajo biti osebni podatki zbrani za določene, izrecne in zakonite namene (člen 5
(1)(b) Splošne uredbe) ter na načelo najmanjšega obsega podatkov, ki določa, da morajo biti osebni podatki ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo (člen 5
(1)(c) Splošne uredbe). To pomeni, da lahko lokalna skupnost oziroma pristojni organ določene osebne podatke gospodinjskih odjemalcev zbira in obdeluje le, če ima za to pravno podlago iz člena 6
(1)Splošne uredbe, ki ustreza namenu obdelave. IP je za enostavnejši in razumljivejši prikaz dopustnih pravnih podlag obdelave osebnih podatkov v javnem sektorju izdelal infografiko, ki je dostopna na naslednji povezavi: https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/infografike/pravne_podlage_javni_sektor.pdf. Lep pozdrav, Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka Pripravila: Tina Ivanc, univ. dipl. prav., svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026