Priporočilo o delu izvedencev psihiatrije v pridržalnih postopkih - IPRS

Priporočilo o delu izvedencev psihiatrije v pridržalnih postopkih + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 23.03.2020 Številka: 07120-1/2020/230 Kategorije:Elektronska pošta, Moderne tehnologije, Ocene učinkov v zvezi z varstvom podatkov , Posebne vrste, Sodni postopki, Zavarovanje osebnih podatkov --> Kategorije: Elektronska pošta, Moderne tehnologije, Ocene učinkov v zvezi z varstvom podatkov, Posebne vrste, Sodni postopki, Zavarovanje osebnih podatkov Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaš dopis, v katerem nas prosite za mnenje in sicer glede je kot pojasnjujete skladno s trenutno epidemiološko situacijo v državi Upravni odbor Sekcije sodnih izvedencev za psihiatrijo preko korespondenčne seje dne 19.3.2020 sprejel priporočila glede sodelovanja izvedencev v pridržalnih postopkih po Zakonu o duševnem zdravju. Priporočila ste poslali na Razširjen strokovni kolegij za psihiatrijo (RSK) pri Ministrstvu za zdravje in predsedniku Vrhovnega sodišča. Pošiljate jih tudi nam z vprašanjem, ali ustrezajo varnostnim kriterijem glede zaščite komunikacije po telefonu in drugih priporočenih medijev. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi
3. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
4. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba),
5. točke prvega odstavka
6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
7. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. IP uvodoma pojasnjuje, da glede posamezne programske opreme ne more vnaprej soditi, ali je njena uporaba skladna z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov, oziroma dovoljevati njene uporabe, saj je nenazadnje poleg samih tehnoloških vidikov skladnost odvisna tudi od samega načina uporabe, informiranja oseb in drugih zahtev. Naše mnenje je zato lahko le načelne narave). V vsakem primeru je izdelava izvedenskih mnenj v času širjenja nalezljivih bolezni ob upoštevanju ukrepov glede samo-izolacije pomembna, zato je poseganje po uporabi sodobnih komunikacijskih orodij legitimen, če ne celo nujen ukrep. Zakonodaja o varstvu osebnih podatkov prav gotovo ne prepoveduje uporabe spletnih orodij in načinov komuniciranja, je pa pri njihovi uporabi potrebno zagotoviti varnost in zaupnost podatkov, saj gre za obdelavo posebnih vrst osebnih podatkov oz. občutljivih osebnih podatkov, katerih prenos po javnih telekomunikacijskih omrežjih mora potekati na šifriran način. Kot ste gotovo seznanjeni namreč
8. odstavek
9. člena ZVOP-1 določa, da se pri prenosu občutljivih osebnih podatkov preko telekomunikacijskih omrežij šteje, da so podatki ustrezno zavarovani, če se posredujejo z uporabo kriptografskih metod in elektronskega podpisa tako, da je zagotovljena njihova nečitljivost oziroma neprepoznavnost med prenosom. Glede na inšpekcijsko prakso IP je bistveno zagotoviti, da so občutljivi osebni podatki med prenosom ustrezno šifrirani, konkretne rešitve oz. programske opreme pa ne moremo označiti kot ustrezne, temveč je bistveno, da izpolnjuje naslednja priporočila: Uporabljeni šifrirni mehanizmi morajo biti takšni, da se v času uporabe štejejo kot varni, t.j. da niso bile ugotovljene posebne ranljivosti (takšen šifrirni mehanizem je v času izdaje tega mnenja AES-256, ki ga podpira tudi večina orodij, ki izdeluje stisnjene datoteke, medtem ko so npr. za mehanizem MD5 že bile ugotovljene varnostne pomanjkljivosti in stroka odsvetuje njegovo uporabo). Izogibati se je treba uporabi »lastniških« šifrirnih rešitev, katerih trdnost ni bila javno preverjena. Kot tudi sami predvidevate je nujno potrebno geslo za odpiranje datotek, če se odločite za ta način posredovanja dokumentov, posredovati po drugam kanalu (če se šifrirana datoteka pošlje po e-pošti, se geslo sporoči po telefonu, prek sms sporočila ali na drug ustrezen način, ne pa po e-pošti.). Gesla morajo ustrezati uveljavljenim standardom za varno izbiro gesel (nekaj koristnih priporočil najdete tu: https://www.varninainternetu.si/article/zavarujte-geslo/). Upoštevati je treba tudi vsa ostala klasična priporočila za varnost podatkov in opreme, kot je redno posodabljanje operacijskega sistema, protivirusnih programov ipd. Glede uporabe videoklicev oziroma različnih orodij za spletno komuniciranje mora upravljavec podatkov preveriti, ali posamezno orodje omogoča varovanje zaupnosti, predvsem z omogočanjem šifrirane komunikacije, ki nepooblaščenim osebam preprečuje seznanitev z vsebino komunikacije, na strani posameznika pa je odgovornost za varno namestitev in uporabo posameznega tovrstnega orodja. Svetujemo vam, da pred uporabo preverite možnosti, ki jih določena rešitev omogoča za zagotavljanje zaupnosti komunikacije ter o načinu delovanja ustrezno informirate relevantne posameznike. Večina najbolj uveljavljenih orodij za spletno komuniciranje, omogoča t.i. šifriranje od vira do ponora komunikacije (angl. »end-to-end encryption«), ne pa nujno v vseh primerih (to najverjetneje npr. ne bo zagotovljeno, če je klic (deloma) opravljen preko navadne telefonske linije in ne preko podatkovnega prenosa) in ne nujno kot privzeto nastavitev, razlike med aplikacijami pa obstajajo tudi glede drugih vidikov varnosti in zasebnosti, zato vam priporočamo, da se glede teh vidikov pred uporabo posvetujete z vašimi sodelavci s področja informacijskih tehnologij. Pregled različnih vidikov varnosti in zasebnosti pri aplikacijah za spletno komuniciranje je med drugim dostopen tu: https://www.securemessagingapps.com/ Pozornost je treba nameniti tudi morebitnemu prenosu osebnih podatkov v tretje države, saj številni ponudniki tovrstnih rešitev prihajajo iz ZDA. Priporočamo, da preverite, ali je ponudnik rešitve na seznamu certificiranih organizacij po dogovoru Privacy Shield med EU in ZDA: https://www.privacyshield.gov/welcome. Izven izjemnih okoliščin, kot so trenutne, pa odločitev o uporabi tovrstnih storitev prav gotovo terja izvedbo ocene učinka na varstvo osebnih podatkov, s pomočjo katere se pravočasno in predhodno naslovijo tveganja glede varstva osebnih podatkov. Vse informacije o ocenah učinka so na voljo na naši spletni strani: https://www.ip-rs.si/zakonodaja/reforma-evropskega-zakonodajnega-okvira-za-varstvo-osebnih-podatkov/kljucna-podrocja-uredbe/ocena-ucinka-v-zvezi-z-varstvom-podatkov/ S spoštovanjem, Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., Informacijska pooblaščenka Pripravil: mag. Andrej Tomšič, namestnik informacijske pooblaščenke O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026