Komuniciranje z mladoletnimi osebami glede treningov + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 29.03.2020 Številka: 07121-1/2020/446 Kategorije:Moderne tehnologije, Pravne podlage, Zavarovanje osebnih podatkov --> Kategorije: Moderne tehnologije, Pravne podlage, Zavarovanje osebnih podatkov Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po elektronski pošti prejel vaš dopis, v katerem nam pojasnjujete, da trener plesne šole neposredno obvešča o treningih mladoletne osebe po družabnih omrežjih oz. Viberju, kljub vaši izrecni zahtevi, da komunikacija poteka prek staršev. Navajate, da se vam takšna komunikacija zdi sporna, ker gre za mladoletne osebe, ki so odgovornost staršev, poleg tega pa ste plačniki storitev starši, zato ste upravičeni do direktne komunikacije s strani izvajalca. Prek družbenih omrežij je plesna šola celo začela pozivati mladoletne osebe, naj si ustvarijo lasten profil z namenom "lažje komunikacije" in "spodbujanja samostojnosti". Ker se zavedate potencialnih nevarnosti, ki na mladoletnike prežijo na družbenih omrežij, nas sprašujete, kako bi lahko tovrstno komunikacijo prekinili, predvsem pa preusmerili na starše. Zanima vas tudi, če je iz kakršnega koli zakonskega vidika ali uredb tovrstna komunikacija problematična? Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi
- člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
- aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba),
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Ob tem IP poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. Informacijski pooblaščenec ugotavlja, da gre v vašem primeru pretežno za vprašanje svobode izražanja oziroma komuniciranja, ki zajema svobodo prejemanja in oddajanja informacij ter načina, kako se ta svoboda lahko izvršuje in kdo je lahko nosilec takšne svobode (mladoletni otroci ali šele polnoletne osebe). Za to vprašanje Informacijski pooblaščenec ni pristojen, saj mu Zakon o informacijskem pooblaščencu podeljuje pristojnosti na področju varstva osebnih podatkov in dostopa do informacij javnega značaja. Pri tem lahko omenimo le, da je v slovenskem pravnem redu izvrševanje določenih pravic vezano na (omejeno) poslovno sposobnost, določene pravice pa so otrokom podeljene progresivno skladno z njihovo zrelostjo in zmožnostjo razumevanja posledic njihovih dejanj. V zvezi z vašim pomislekom glede ustvarjanja profilov na družbenih omrežjih in aktivnosti, ki naj bi na družbenih omrežjih potekale zunaj nadzora staršev oziroma skrbnikov, pa je vsekakor treba pritrditi, da so otroci ranljivejša skupina uporabnikov telekomunikacijskih sredstev, posebej družbenih omrežij, in morajo biti zato deležni posebne zaščite. Kadar gre za obdelavo osebnih podatkov temu pritrjuje tudi Splošna uredba, ki v uvodni določbi 38 določa: »Otroci potrebujejo posebno varstvo v zvezi s svojimi osebnimi podatki, saj se morda manj zavedajo zadevnih tveganj, posledic in zaščitnih ukrepov in svojih pravic v zvezi z obdelavo osebnih podatkov. Tako posebno varstvo bi moralo zadevati zlasti uporabo osebnih podatkov otrok v namene trženja ali ustvarjanja osebnostnih ali uporabniških profilov in zbiranje osebnih podatkov v zvezi z otroci pri uporabi storitev, ki se nudijo neposredno otroku. Privolitev nosilca starševske odgovornosti ne bi smela biti potrebna v okviru storitev preventive ali svetovanja, ki se nudijo neposredno otroku.« Kadar gre za obdelavo osebnih podatkov otrok, ki poteka na podlagi privolitve, je starostna meja, ko lahko otrok privoli v obdelavo svojih osebnih podatkov, v Sloveniji vezana na delno oziroma popolno poslovno sposobnost. Če se obdelava osebnih podatkov nanaša na aktivnosti, v katere lahko privoli oseba, ki ima delno poslovno sposobnost (je dopolnila 15 let), lahko delno poslovno sposobna oseba privoli tudi v obdelavo osebnih podatkov, ki poteka zaradi izvajanja takšnih aktivnosti. Če pa gre za sklepanje poslov, za katere se zahteva popolna poslovna sposobnost (torej polnoletnost), je biti tudi za obdelavo osebnih podatkov v povezavi s tem potrebna privolitev polnoletnega posameznika. Člen 8 Splošne uredbe določa, da kadar obdelava osebnih podatkov poteka na podlagi privolitve posameznika, je v zvezi s storitvami informacijske družbe, ki se ponujajo neposredno otroku, obdelava osebnih podatkov otroka zakonita, kadar ima otrok vsaj 16 let. Kadar je otrok mlajši od 16 let, je takšna obdelava zakonita le, če in kolikor takšno privolitev da ali odobri nosilec starševske odgovornosti za otroka. Države članice lahko za te namene z zakonom določijo nižjo starost, če ta starost ni nižja od 13 let. Slovenija te starosti še ni konkretno določila, zato se načeloma uporablja splošna starostna meja omejene poslovne sposobnosti petnajstih let. Vendar pa je treba omeniti, da se navedena določba nanaša zgolj na »storitve informacijske družbe«, torej denimo na družbena omrežja, ne pa na subjekte, kot so športna društva, ki bi želela komunicirati z otroci. Navedena določba člena 8 Splošne uredbe v bistvu pomeni, da morajo ponudniki družbenih omrežij starostno omejiti možnost ustvarjanja uporabniškega profila. Glede na vse navedeno ne moremo reči, da je opisana komunikacija z vidika obdelave osebnih podatkov dovoljena ali prepovedana. Vsekakor pa je lahko sporno pozivanje k ustvarjanju profilov na družbenih omrežij pod starostno mejo, ki jo določi bodisi ponudnik družbenega omrežja bodisi otrokovi starši ob upoštevanju otrokove starosti, zrelosti in morebitne že dosežene delne poslovne sposobnosti (torej petnajstih let starosti). Kot rečeno so otroci med bolj ranljivimi in izpostavljenimi kategorijami uporabnikov svetovnega spleta, zato vas lahko za konec napotimo še na izobraževalni material, za katerega je vsekakor smiselno in priporočeno, da ga na primeren način posredujete tudi svojim otrokom: Posebej priporočamo vse materiale na spletni strani https://safe.si/; Vodič Informacijskega pooblaščenca po varstvu osebnih podatkov za starše in učitelje, https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/brosure/Brosura_ucitelji_koncna_CMYK.pdf. V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo. Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav., informacijska pooblaščenka Pripravila: mag. Polona Merc Svetovalka pooblaščenca za varstvo osebnih podatkov O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026