Posredovanje OP za sestavo rodovniškega drevesa + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 02.04.2020 Številka: 07120-1/2020/271 Kategorije:Statistika in raziskovanje , Vpogled v OP umrlih --> Kategorije: Statistika in raziskovanje, OP umrlih Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede posredovanja osebnih podatkov umrlih oseb. V dopisu ste navedli, da ste prejeli vlogo stranke za posredovanje osebnih podatkov (ime, priimek, datum in kraj rojstva, poroke ter smrti, poklic, vzrok smrti) za njene pokojne družinske člane. Stranka je za pridobitev teh podatkov pooblastila zgodovinarja, ki profesionalno izdeluje družinska drevesa ter navedla, da te podatke potrebuje za sestavo družinskega drevesa in nadaljnje iskanje svojih prednikov. Priložila je tabele osmih znanih prednikov ter vanje vpisala že znane podatke, upravna enota pa naj bi manjkajoče podatke poiskala v matičnih knjigah in jih vpisala v tabele. Stranka je dodatno še navedla, da pridobljenih podatkov ne bo javno objavljala ali jih koristila v kakšne druge namene, niti jih posredovala tretjim osebam. Glede na to, da je bil Zakon o matičnem registru novembra 2019 spremenjen, vas zanima, ali lahko štejete, da je zgodovinski namen v ožjem pomenu izkazan, če posameznik raziskuje zgodovinske podatke svojih prednikov, ali je potrebno to določbo razlagati širše in iskati namen v širšem, občem smislu – zgodovinski namen za potrebe (celotne) družbe, torej bi za rodoslovna drevesa zaključili, da tega namena ne izpolnjujejo. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z
- členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
- aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljnjem besedilu Splošna uredba o varstvu podatkov),
- točko prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljnjem besedilu ZVOP-1) ter
- členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05; v nadaljnjem besedilu ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Upravljavec matičnega registra (pristojna upravna enota) sme po noveli C ZMatR posredovati osebne podatke umrlih posameznikov, če so izpolnjeni sledeči pogoji: prosilec izkaže zakoniti interes za uporabo teh osebnih podatkov, vpisani v času svojega življenja ni izrecno prepovedal posredovanja svojih osebnih podatkov, tudi ožji družinski člani niso vnaprej pisno prepovedali posredovanja. Če je od smrti vpisanega poteklo najmanj 20 let, sme pristojna upravna enota posredovati osebne podatke umrlega posameznika, če: prosilec izkaže, da bo te podatke uporabljal v zgodovinske, statistične ali v znanstvenoraziskovalne namene, vpisani v času svojega življenja ni izrecno prepovedal posredovanja svojih osebnih podatkov, tudi ožji družinski člani niso vnaprej pisno prepovedali posredovanja. Oceno in odločitev, ali so za posredovanje osebnih podatkov izpolnjeni vsi zakonski pogoji, mora prevzeti upravljavec, saj lahko presojo zakonitosti obdelave osebnih podatkov IP poda zgolj v okviru inšpekcijskega postopka. Splošna uredba o varstvu podatkov v uvodni izjavi 27 določa, da se ta ne uporablja za osebne podatke umrlih oseb. Države članice lahko določijo pravila za obdelavo osebnih podatkov umrlih oseb. Področni zakon, ki ureja posredovanje podatkov posameznikov iz matičnega registra, je Zakon o matičnem registru (Uradni list RS, št. 11/11 – UPB in 67/19; v nadaljnjem besedilu ZMatR). Ta v
- členu določa, da ima pravico do vpogleda v podatke, ki so vpisani v matični register in v zbirko listin k matičnemu registru, posameznik, na katerega se vpis nanaša, druge osebe pa le, če imajo njegovo pisno privolitev. V drugem odstavku je določeno, da ima pravico do pridobitve podatkov iz matičnega registra posameznik, na katerega se vpis nanaša, druge osebe pa le, če imajo njegovo pisno privolitev ali če so za uporabo osebnih podatkov pooblaščene z zakonom. Po tretjem odstavku
- člena imajo pravico do pridobitve osebnih podatkov umrle osebe tisti, ki izkažejo zakoniti interes za uporabo teh osebnih podatkov, če sta izpolnjena dva pogoja:
(1)če vpisani v času svojega življenja ni izrecno prepovedal posredovanja svojih osebnih podatkov, ter
(2)tudi osebe, ki so po zakonu, ki ureja dedovanje, njegovi zakoniti dediči prvega in drugega dednega reda, niso vnaprej pisno prepovedale posredovanja, skladno z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Po četrtem odstavku 29. člena imajo pravico do pridobitve osebnih podatkov umrle osebe tudi tisti, ki izkažejo, da bodo te podatke uporabljali v zgodovinske, statistične ali v znanstvenoraziskovalne namene, če sta izpolnjena sledeča pogoja:
(1)če je od smrti vpisanega poteklo najmanj 20 let in v času svojega življenja ni izrecno prepovedal posredovanja svojih osebnih podatkov, ter
(2)tudi osebe, ki so po zakonu, ki ureja dedovanje, njegovi zakoniti dediči prvega in drugega dednega reda, niso vnaprej pisno prepovedale posredovanja, skladno z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Kot je razbrati iz samega predloga novele C, je bila sprememba sprejeta s ciljem po enostavnejši ureditvi obveznega soglasja ožjih družinskih članov pri podaji soglasja za posredovanje osebnih podatkov o umrli osebi. Zakon je tako uvedel vnaprejšnje evidentiranje (v matični register) izrecnega nasprotovanja samega posameznika oz. vpis prepovedi posredovanja podatkov, ki jo lahko podajo zakoniti dediči prvega in drugega dednega reda. Tako je novela C ukinila pridobivanje soglasij ožjih družinskih članov, ki je bilo do tedaj potrebno za izdajo izpiskov in potrdil iz matičnega registra, kadar umrli posameznik, na katerega se je nanašal vpis v matični register, v času svojega življenja ni izrecno prepovedal posredovanja svojih osebnih podatkov in pridobivanje soglasij ožjih družinskih članov, kadar se podatki o umrlem posamezniku zahtevajo več kot 20 let po njegovi smrti za uporabo v znanstvenoraziskovalne, kulturne ali publicistične namene. Kot je predlagatelj novele C zapisal, se je v praksi pridobivanje soglasij izkazalo za težavno z vidika iskanja ožjih družinskih članov, predvsem kadar ti prebivajo v tujini, jih je veliko ali sploh nimajo znanega prebivališča. Tako vnaprej podano izrecno nasprotovanje sorodnika je lahko enakovredno nepodanemu soglasju enega od njih, če se soglasje išče naknadno. Upravičenec bo lahko podatek prejel hitreje. Ker IP v postopku sprejemanja novele C Zakona o matičnem registru (Uradni list RS, št. 67/19) ni sodeloval, lahko svoje mnenje v zvezi s posredovanji osebnih podatkov na podlagi novele C ZMatR komentira zgolj z vidika obrazložitve samega predloga zakona; upravljavci osebnih podatkov (konkretno upravne enote) pa so tiste, ki morajo od primera do primera oceniti in prevzeti odločitev, ali so izpolnjeni vsi zakonski pogoji za posredovanje osebnih podatkov. Več o tem, kdaj se podatki lahko nanašajo na zgodovinske namene, si lahko preberete tudi v že izdanih neobvezujočih mnenjih, ki jih IP redno objavlja na svoji spletni strani https://www.ip-rs.si/vop/ (npr. mnenje, št. 0712-1/2019/2753 z dne 2. 12. 2019). Lep pozdrav, Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka Pripravila: Karolina Kušević, univ. dipl. prav., svetovalka IP O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026