Podatki o umrlih + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 07.04.2020 Številka: 07120-1/2020/283 Kategorije:Definicija OP, Pravne podlage, Zdravstveni osebni podatki --> Kategorije: Definicija OP, Pravne podlage, Zdravstveni osebni podatki, Anonimizacija/psevdonimizacija Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede sporočanja podatkov o številu umrlih po starostnih rangih. Navajate, da se na vas obrača veliko število medijev, ki želijo pridobiti te informacije. Z namenom zavarovanja potencialnega razkritja osebnih podatkov razmišljate, da bi podatek o številu umrlih sporočali na način, da je v starostni skupini XX umrlo manj kot 5 oseb, v starostni skupini YY je umrlo 20 oseb. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z
- členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
- aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov, v nadaljevanju Splošna uredba),
- točko prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. IP uvodoma pojasnjuje, da se Splošna uredba ne uporablja za osebne podatke umrlih oseb, lahko pa države članice določijo pravila za obdelavo osebnih podatkov umrlih oseb. Zato se v Republiki Sloveniji za obdelavo osebnih podatkov umrlih posameznikov še vedno uporablja ZVOP-
- Skladno s prvim odstavkom
- člena ZVOP-1 lahko upravljavec osebnih podatkov podatke o umrlem posamezniku posreduje samo tistim uporabnikom osebnih podatkov, ki so za obdelavo osebnih podatkov pooblaščeni z zakonom, na podlagi četrtega odstavka istega člena pa lahko upravljavec, če zakon ne določa drugače, osebne podatke o umrlem posamezniku posreduje tudi katerikoli osebi, ki namerava te podatke uporabljati za zgodovinsko, statistično ali znanstveno-raziskovalne namene, če umrli posameznik ni pisno prepovedal posredovanja teh osebnih podatkov. Po
- členu ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek; fizična oseba je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Skladno s členom 4
(1)Splošne uredbe pa pomeni pojem osebni podatek katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom; določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Splošna uredba tako v primerjavi z ZVOP-1 bistveno ne spreminja definicije osebnega podatka v smislu, da je odločilna določljivost posameznika. Pri tem je pomembno, da se na določljivost gleda široko. Treba je upoštevati vsa sredstva, za katera se razumno pričakuje, da jih bo upravljavec ali druga oseba uporabila za neposredno ali posredno identifikacijo posameznika. Pri ugotavljanju, ali se za ta sredstva lahko razumno pričakuje, da bodo uporabljena za identifikacijo posameznika, se upošteva vse objektivne dejavnike, kot so stroški identifikacije in čas, potreben zanjo, ter razpoložljivo tehnologijo in tehnološki razvoj v času obdelave. Na določljivost posameznika se torej ne gleda zgolj skozi lastne zmožnosti ali skozi zmožnosti posameznega subjekta, podjetja, organizacije, temveč upoštevaje vse zbirke osebnih podatkov. Več o pojmu osebnih podatkov si lahko preberete v mnenju Delovne skupine za varstvo osebnih podatkov iz člena 29, ki je dostopno na: http://ec.europa.eu/justice/data-protection/article-29/documentation/opinion-recommendation/files/2007/wp136_sl.pdf. IP izpostavlja, da se načela varstva osebnih podatkov uporabljajo za vse podatke v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom. Osebne podatke, ki so bili psevdonimizirani in ki jih je mogoče z uporabo dodatnih informacij še vedno pripisati posamezniku, se zato še vedno obravnava kot osebne podatke (člen 4
(5)Splošne uredbe). Pravila s področja varstva osebnih podatkov pa se ne uporabljajo za anonimizirane podatke. Anonimizacija pomeni, da je določen podatek brez nesorazmerno velikega napora, sredstev ali časa nemogoče pripisati določljivemu posamezniku. Med anonimizacijske metode in tehnike kot rezultati sodijo npr. povprečja, agregati, trend in druge statistike, ter metode, kot so dodajanje šumov, generalizacije ter združevanja podatkov v razrede in podobno. Zgolj psevdonimizacija, torej predrugačenje osebnih podatkov, pa ne pomeni, da so podatki anonimizirani. Na podlagi obrazloženega IP meni, da pri sporočanju podatkov o številu umrlih osebah po starostnih skupinah načeloma ne gre za posredovanje osebnih podatkov umrlih posameznikov, temveč za sporočanje statističnih podatkov, seveda pod pogojem, da so takšne skupine določene tako, da je določljivost umrlih posameznikov onemogočena. Zato z vidika varstva osebnih podatkov posredovanje takšnih statističnih podatkov medijem ni problematično. IP pa opozarja, da je treba za dejansko anonimizacijo osebnim podatkom odvzeti dovolj elementov, da posameznika z uporabo katerih koli razumnih razpoložljivih sredstev ni več mogoče prepoznati. To je zlasti pomembno pri statističnih podatkih, kjer je originalni vzorec kljub dejstvu, da se informacije lahko podajo v obliki zbirnih podatkov, premajhen in lahko identifikacijo posameznikov omogočijo druge informacije. Na koncu IP še dodaja, da lahko objava določenih (osebnih) podatkov v medijih sodi tudi pod okrilje širše pravice do zasebnosti iz
- člena Ustave Republike Slovenije, ki sicer sodi v pristojnost sodišč. V zvezi s tem pa IP izpostavlja, da ne pravica do zasebnosti ne pravica do varstva osebnih podatkov nista absolutni in ju je treba obravnavati tudi v kontekstu njunega razmerja do pravice do svobode izražanja, ki je zagotovljena v
- členu Ustave Republike Slovenije. Navzkrižje med pravico do svobodnega izražanja in pravico do varstva osebnih podatkov je namreč pogosto. Še posebej v izjemnih okoliščinah, kot je trenutna epidemija, pa je pomembno, da se med svobodo tiska in pravico do informiranja na eni strani ter pravico do zasebnosti in varstva osebnih podatkov na drugi strani doseže ustrezno ravnotežje. Več o varstvu osebnih podatkov v medijih si lahko preberete v smernicah IP, ki so dostopne na povezavi: https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/OP_in_mediji.pdf. Lep pozdrav, Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka Pripravila: Tina Ivanc, univ. dipl. prav., svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026