Spoštovanje naslova za vročanje + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 20.01.2020 Številka: 0712-1/2019/3021 Kategorije:Razno --> Kategorije: Razno Obrnili ste se na Informacijskega pooblaščenca RS (v nadaljevanju IP) s svojim zaprosilom za mnenje. Zanima vas, ali je vročanje dovoljeno, veljavno in zakonito, če se pisanje vroča osebi na naslov njenega stalnega prebivališča, medtem ko ima »uradno urejen naslov za vročanje« na naslovu začasnega prebivališča. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z
- členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
- aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov),
- točko prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Podatek o 'naslovu za vročanje' je podatek, ki ga skladno s
- točko prvega odstavka
- člena Zakona o prijavi prebivališča (Uradni list RS, št. 52/16; v nadaljevanju ZPPreb-1) posameznik posreduje upravni enoti, če ima prijavljeno tudi začasno prebivališče v Republiki Sloveniji. Po
- členu ZPPreb-1 ima posameznik lahko le en naslov za vročanje, ki pa je lahko na naslovu prijavljenega stalnega ali začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji. Podatek o naslovu za vročanje se vodi v Registru stalnega prebivalstva zaradi spremljanja stanja in gibanja prebivalstva za potrebe državnih organov in drugih uporabnikov, ki te podatke potrebujejo za opravljanje predpisanih nalog, ter zaradi izvajanja statističnih in drugih raziskovanj, za katere imajo zakonsko podlago. Podatki se vodijo v centralnem informacijskem sistemu. Glede na navedeno je podatek o 'naslovu za vročanje', ki ga posamezniki posredujejo za vpis v Register stalnega prebivalstva (npr. na upravni enoti ob prijavi začasnega prebivališča), na voljo pristojnim organom in drugim uporabnikom za izvajanje svojih predpisov, med drugim tudi za ugotavljanje naslova za vročanje pisanj. Kdaj in kako bodo pristojni organi in drugi uporabniki pridobivali in uporabili podatek o »naslovu za vročanje«, pri vročanju svojih pisanj v konkretnem postopku, pa je odvisno od tega postopka (npr. ali gre za vročanje upravnih pisanj po pravilih ZUP (Zakon o splošnem upravnem postopku), ali sodnih pisanj po pravilih ZPP (Zakon o pravdnem postopku) ali pa se v konkretnem primeru uporabljajo drugi posebni predpisi (npr. davčni, itd.)). IP pa ni pristojen za ugotavljanje in odločanje o veljavnosti konkretnih vročitev. Veljavnost in zakonitost vročitve v konkretnem primeru se lahko izpodbija s pravnimi sredstvi v konkretnem postopku, v konkretne postopke, ki jih vodijo pristojni organi pa IP s svojimi stališči ali inšpekcijami ne sme posegati – tako izhaja iz sklepa Ustavnega sodišča RS št. U-I-92/12-13 z dne
- 2013, po katerem IP ne sme izvajati inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem določb, ki urejajo varstvo osebnih podatkov, tako, da pri izvrševanju svojih zakonsko določenih pooblastil poseže v posamične pravne postopke, ki jih vodijo za to pristojni državni organi ter ne sme preverjati, ali se v konkretnih pravnih postopkih ustavnoskladno in zakonito spoštuje varstvo osebnih podatkov. To bi bilo v nasprotju z načelom samostojnosti pristojnega državnega organa pri odločanju (
- odstavek
- člena Ustave RS za upravne organe,
- člen Ustave RS za sodišča) in v nasprotju z rednim sistemom pravnih sredstev oz. vzpostavljeno hierarhično strukturiranostjo državne oblasti (načelo večstopenjskega odločanja) in s tem v nasprotju z načeli pravne države (
- člen Ustave RS). Upamo na vaše razumevanje in vas lepo pozdravljamo, Anže Novak, univ. dipl. prav. Svetovalec Pooblaščenca za preventivo Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav. informacijska pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026