Snemanje zasebne površine - IPRS

Snemanje zasebne površine + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 27.04.2020 Številka: 07121-1/2020/746 Kategorije:Video in avdio nadzor --> Kategorije: Video in avdio nadzor Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po elektronski pošti prejel vaš dopis, v katerem pojasnjujete, da je vaš sosed namestil kamere, s katerimi svoje posestvo, vendar menite, da ima eno kamero obrnjeno tako, da snema tudi vašo nepremičnino. Zanima vas, kako naj ugotovite, ali vas sosed snema in če vas, ali je to dovoljeno. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z
3. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
4. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov),
5. točko prvega odstavka
6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
7. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Ob tem IP poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. V primeru videonadzora oz. snemanja zasebne posesti okoli enostanovanjskih stavb je treba upoštevati, da se določbe Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov in ZVOP-1 ne uporabljajo za obdelavo osebnih podatkov, ki jo fizične osebe izvajajo med potekom popolnoma osebne ali domače dejavnosti. Videonadzor, ki ga posameznik izvaja iz svoje hiše ali nad svojimi nepremičninami, se praviloma šteje kot obdelava osebnih podatkov, ki se izvaja med potekom popolnoma osebne ali domače dejavnosti. Da ne gre za videonadzor, ki se izvaja med potekom popolnoma osebne ali domače dejavnosti, je mogoče govoriti šele takrat, ko posameznik s svoje nepremičnine snema tudi javne površine ter nepremičnine, ki niso v njegovi lasti, pri čemer pa je treba tudi v takšnih primerih upoštevati, da zgolj namestitev kamer na hiši samo po sebi še ne pomeni nezakonitega izvajanja videonadzora, saj iz pogleda na postavljeno kamero še ni mogoče ugotoviti, kaj le-ta dejansko snema ter ali se snemanje tudi dejansko izvaja. Ne glede na to, da so pristojnosti IP v zvezi z izvajanjem videonadzora, ki ga posamezniki izvajajo iz svoje hiše iz zgoraj navedenih razlogov zelo omejene, pa lahko prizadeti posameznik v primeru, ko se videonadzor izvaja med potekom osebne ali domače dejavnosti, svoje osebnostne pravice uveljavlja pred pristojnim sodiščem. Tako lahko prizadeti posameznik v primeru, ko se z določenim dejanjem (npr. z izvajanjem videonadzora) posega v njegove osebnostne pravice, v skladu s
8. členom Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/07-UPB1 in 64/16; v nadaljevanju OZ) s tožbo od sodišča zahteva, da sodišče odredi prenehanje snemanja, oz. prenehanje dejanja, s katerim se krši nedotakljivost človekove osebnosti, osebnega in družinskega življenja ali kakšna druga osebnostna pravica oz. da se prepreči tako dejanje ali da odstrani njegove posledice. V primeru, ko se z nezakonitim slikovnim snemanjem občutno poseže v zasebnost posameznika, pridejo v poštev tudi določbe Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12-UPB2, s sprem.; v nadaljevanju KZ-1), saj neupravičeno slikovno snemanje lahko pomeni kaznivo dejanje neupravičenega slikovnega snemanja po
9. členu KZ-1, ki določa, da se, kdor neupravičeno slikovno snema ali naredi slikovni posnetek drugega ali njegovih prostorov brez njegove privolitve in pri tem občutno poseže v njegovo zasebnost, ali kdor takšno snemanje neposredno prenaša tretji osebi ali ji takšen posnetek prikazuje ali ji kako drugače omogoči, da se z njim neposredno seznani, kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta. Pregon za kaznivo dejanje neupravičenega slikovnega snemanja se začne na predlog, ki ga na pristojni policijski postaji ali na pristojnem državnem tožilstvu vloži prizadeta oseba. Iz zgoraj navedene zakonodaje in sodne prakse na splošno izhaja, da so posnetki video nadzornih kamer dopustni, če so bile kamere postavljene in uporabljene za njihov običajen namen, tj. zagotavljanje varnosti ljudi in premoženja in če posnetek ni nesorazmerno posegal v posameznikovo pravico do zasebnosti. Več informacij v zvezi z videonadzorom najdete v Smernicah o videonadzoru, ki so dostopne na spletni strani IP, na naslovu: https://www.ip-rs.si/publikacije/prirocniki-in-smernice/ poleg tega pa si lahko ogledate tudi neobvezna mnenja, ki jih je IP izdal v zvezi z izvajanjem videonadzora in so objavljena na naslovu https://www.ip-rs.si/vop/, vsebinsko področje »Video in avdio nadzor« Svetujemo, da si več o pravicah posameznika glede varstva podatkov preberete na naši spletni strani www.tiodločaš.si. Vsa mnenja IP so objavljena in dostopna na naši spletni strani: https://www.ip-rs.si/vop/. Prav tako pa so vsa ključna področja, kot jih ureja Splošna uredba o varstvu podatkov predstavljena na: https://www.ip-rs.si/zakonodaja/reforma-evropskega-zakonodajnega-okvira-za-varstvo-osebnih-podatkov/kljucna-podrocja-uredbe/, kjer lahko najdete veliko koristnih nasvetov glede bistvenih obveznosti podjetij in drugih organizacij za pravilno izvajanje ukrepov varstva osebnih podatkov. Lep pozdrav, Mojca Prelesnik informacijska pooblaščenka Pripravila: mag. Polona Merc, univ. dipl. prav., svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov To mnenje je nastalo v okviru projekta »Programa pravice, enakost in državljanstvo 2014-2020«, ki ga financira Evropska unija. Vsebina tega mnenja predstavlja neobvezno mnenje Informacijskega pooblaščenca in je izključno njegova odgovornost. Evropska komisija ne sprejema odgovornosti glede uporabe informacij, ki jih mnenje zajema. O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026