Videonadzor zasebnega zemljišča - IPRS

(2)Splošne uredbe. Videonadzor, ki ga posameznik izvaja iz svoje hiše, se tako praviloma šteje kot obdelava osebnih podatkov za osebno uporabo in domače potrebe, razen v primeru, ko se z njim snemajo tudi javne površine ali prostor, ki ni v lasti posameznika, ki videonadzor izvaja, kot naj bi to bilo tudi v konkretnem primeru. Če menite, da je v konkretnem primeru podana kršitev, lahko pri IP vložite prijavo. Obrazec, ki vam je lahko v pomoč, najdete na spletni strani IP. https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/pravice-posameznika/vlozitev-prijave/ Ob tem pa IP pojasnjuje, da lahko IP inšpekcijski postopek uvede le, ko za to obstaja utemeljen sum kršitve določb ZVOP-1 ali Splošne uredbe in ko je to v javnem interesu. To bi v vašem opisanem primeru pomenilo, da bi inšpekcijski postopek lahko uvedel le v primeru, ko bi obstajali dokazi, da posameznik dejansko snema površine, ki niso v njegovi lasti, česar pa kamera, ki naj bi jo vaš sosed namestil na svojo posest, sama po sebi še ne izkazuje. Upoštevati je namreč treba, da iz pogleda na postavljeno kamero še ni mogoče ugotoviti, kaj le ta dejansko snema, če sploh, saj se v praksi pogosto dogaja, da imajo posamezniki postavljene zgolj »slepe kamere«, ki v resnici ne snemajo, vendar imajo le preprečevalni učinek, ali pa so posnetki tako slabe kvalitete, da posameznikov sploh ni mogoče prepoznati. V tem primeru ne nastaja zbirka osebnih podatkov niti ne gre za avtomatizirano obdelavo, zato IP ni pristojen za posredovanje. Za uvedbo inšpekcijskega postopka IP potrebuje dokaze, ki izkazujejo nezakonitost izvajanja videonadzora (npr. konkretni videonadzorni posnetek). Slednje je v primeru izvajanja videonadzora s strani posameznika še posebej pomembno, saj vstop v stanovanje (hišo) zaradi ustavne določbe o nedotakljivosti stanovanja ni dopusten brez odredbe sodišča, poleg tega pa že zgolj sama uvedba inšpekcijskega postopka zoper posameznika - fizično osebo, pomeni poseg v njegovo zasebnost. Zaradi tega IP v primeru, ko posameznik izvaja videonadzor s kamerami, ki so nameščene na tistih njegovih zasebnih objektih, v katerih ni registrirane nobene dejavnosti, kot je to najverjetneje v obravnavanem primeru, postopek inšpekcijskega nadzora uvede le v primeru, ko obstaja dokaz (npr. videonadzorni posnetek), iz katerega je razvidno, da posameznik z videonadzornim sistemom dejansko snema površine, ki niso v njegovi lasti. Glede na navedeno bi tako morali prijavi priložiti videoposnetke, ki bi bili narejeni s predmetno kamero, fotografije posnetkov te kamere, ali fotografije same kamere. Inšpekcijski postopek se uvede po uradni dolžnosti na podlagi presoje inšpektorja, da obstajajo dovolj tehtni dokazi, da nekdo resnično izvaja videonadzor javne in zasebne površine, ki ni v njeni lasti in da so posnetki ustrezne kvalitete. IP še omenja, da v kolikor nekdo s svojim videonadzorom dejansko snema posest oz. objekte za zasebne namene, in s takšnim svojim ravnanjem posega v osebnostne pravice posameznika, ima posameznik v skladu s

1. členom Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo, 64/16 – odl. US in 20/18 – OROZ631, v nadaljevanju: OZ) možnost vložiti tožbo in sodišču predlagati, da odredi prenehanje snemanja, prav tako pa lahko na podlagi
2. člena OZ zahteva tudi odškodnino, če mu je zaradi tega nastala škoda. V primerih občutnega posega v zasebnost posameznika, mu je na razpolago tudi kazensko pravno sodno varstvo, saj bi lahko izvajanje videonadzora v okoliščinah iz
3. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 55/2008, 66/2008 - popr., 39/2009, 55/2009 - odl. US, 91/2011, 54/2015, 38/2016, 27/2017, KZ-1) pomenilo tudi kaznivo dejanje neupravičenega slikovnega snemanja. Kdor namreč neupravičeno slikovno snema ali naredi slikovni posnetek drugega ali njegovih prostorov brez njegovega soglasja in pri tem občutno poseže v njegovo zasebnost, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta. Pregon se začne na predlog, ki ga je potrebno podati na pristojni policijski postaji. Za več informacij v zvezi z videonadzorom vas napotujemo na smernice IP o videonadzoru, ki so dostopne na povezavi: https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/Smernice_o_videonadzoru_web.pdf. IP pa je v zvezi z navedenim področjem izdal že veliko neobveznih mnenj, ki so objavljena na spletni strani IP https://www.ip-rs.si/vop/, vsebinsko področje »Video in avdio nadzor«. V upanju, da ste dobili odgovor na vprašanja, vas lepo pozdravljamo. Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka Pripravila: Urška Črnič, univ. dipl. prav., državna nadzornica za varstvo osebnih podatkov O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026