Nadzorna kamera + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 04.06.2020 Številka: 07120-1/2020/400 Kategorije:Video in avdio nadzor --> Kategorije: Video in avdio nadzor Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po e-pošti prejel vaše vprašanje. Navedli ste, da je sosed na svojo zgradbo namestil nadzorno kamero, ki jo lahko vidite z dela svojega dvorišča in sklepate, da ste v tem primeru v vidnem območju kamere. Ne veste, ali je kamera prava ali slepa, niste opazili obvestila o snemanju. Zanima vas, ali obstoj kamere zadošča za prijavo in kdo je pristojen, da ugotovi obstoj kršitve. *** Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi
- člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
- aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba),
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. IP uvodoma opozarja, da je pristojen le za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov in ga ureja
- člen Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: Ustava RS). Pri videonadzoru zasebnih površin gre lahko za poseg v pravico do zasebnosti v širšem smislu iz
- člena Ustave RS, ki sodi v pristojnost sodišč in je varovana z instituti civilnega in kazenskopravnega varstva, za posledico pa ima lahko tudi kazensko in odškodninsko odgovornost. Glede vašega vprašanja vas uvodoma napotujemo na Smernice glede izvajanja videonadzora, ki so dostopne na: https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/Smernice_o_videonadzoru_web.pdf, nekaj informacij o vzpostavitvi videonadzora si lahko preberete tudi na spletni strani IP: https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/obveznosti-upravljavcev/vzpostavitev-videonadzora/. Kadar lastnik zemljišča snema zgolj svojo posest, gre za obdelavo osebnih podatkov za osebno uporabo, družinsko življenje, oz. druge domače potrebe in v tem primeru pravila Splošne uredbe oziroma ZVOP-1 ne pridejo v poštev. V tem primeru lastniku ni treba izpolniti obveznosti, ki jih nalagata Splošna uredba in ZVOP-1, kot je objava obvestila o videonadzoru. V kolikor kamera snema tudi vaše zemljišče, bi sosed moral pridobiti vašo privolitev. V primeru, da tega ne pridobi, pa kljub temu ne bo šlo za kršitev varstva osebnih podatkov, temveč za kršitev pravice do zasebnosti oziroma osebnostnih pravic, ki je zagotovljena s
- členom Ustave RS. Za obravnavo morebitnih kršitev pa so v tem primeru pristojna civilna oziroma kazenska sodišča. Tako lahko na primer na podlagi
- člena Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo, 64/16 – odl. US in 20/18 – OROZ631) pred sodiščem zahtevate odreditev prepovedi dejanja (torej videonadzora), s katerim se krši vaša nedotakljivost človekove osebnosti, osebnega in družinskega življenja ali kakšna druga osebnostna pravica. Po splošnih pravilih odškodninske odgovornosti lahko pred pristojnim sodiščem zahtevate tudi odškodnino, v kolikor vam je zaradi sosedovega ravnanja nastala škoda. Neupravičeno slikovno snemanje pa predstavlja tudi kaznivo dejanje po
- členu Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15, 38/16, 27/17 in 23/20). Pregon za kaznivo dejanje se začne na predlog, ki ga lahko vložite pri pristojnem okrožnem državnem tožilstvu ali na policijski postaji. V zadevi, kjer se dejansko snema zasebno zemljišče druge osebe, je lahko pristojnost IP podana zgolj tedaj, če obstajajo dokazi, da se snema tudi javna površina ter nepremičnine, ki niso v lasti posameznika, ki izvaja videonadzor. Če je temu tako (in če menite, da je tak videonadzor nezakonit), lahko podate prijavo na IP (podana je lahko tudi anonimno). Pomagate si lahko z obrazcem »Prijava kršitve varstva osebnih podatkov«, ki je objavljen na spletni strani IP, na https://www.ip-rs.si/obrazci/varstvo-osebnih-podatkov/. Na temo videonadzora pa so na spletni strani IP dosegljiva tudi že izdana mnenja IP, do katerih lahko dostopate preko iskalnika na spletni strani https://www.ip-rs.si/vop/ pod »video in avdio nadzor«. V upanju, da ste prejeli odgovor na vaše vprašanje, vas lepo pozdravljamo. Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav., informacijska pooblaščenka Pripravila: Barbara Pirš, univ.dipl.prav., Svetovalka Pooblaščenca za preventivo O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026