Videonadzor zbiralnice komunalnih odpadkov + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 22.06.2020 Številka: 07120-1/2020/426 Kategorije:Občine, Pravne podlage, Video in avdio nadzor --> Kategorije: Občine, Pravne podlage, Video in avdio nadzor Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po e-pošti prejel vaše zaprosilo za mnenje. Navedli ste, da se občina v zadnjem obdobju srečuje z nedovoljenim odlaganjem komunalnih odpadkov pri zbiralnicah. Zasledili ste sicer, da videonadzor ekoloških otokov ni dopusten z namenom odkrivanja in dokazovanja prekrškov v zvezi z napačnim odlaganjem odpadkov, temveč da pravna podlaga za izvajanje na javnih površinah obstaja, če je tak ukrep nujno potreben za varnost ljudi ali premoženja, seveda ob spoštovanju načela sorazmernosti. Zanima vas, ali je pri zbiralnicah komunalnih odpadkov možna oz. dovoljena postavitev kamer skladno s splošnimi določbami ZVOP-1, katerih posnetki bi se nato uporabljali v inšpekcijskih in prekrškovnih postopkih? *** Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Pri tem IP poudarja, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. Uvodoma vas napotujemo na že izdana mnenja IP na to temo in sicer mnenja št. 0712-1/2019/2264 z dne 10. 10. 2019, št. 0712-1/2014/3489 z dne 14. 11. 2014 in št. 0712-3/2018/1646 z dne 20. 9. 2018. Odgovor na vprašanje, kot je vaše, obravnavajo tudi Smernice IP glede izvajanja videonadzora, ki so dostopne na: https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/Smernice_o_videonadzoru_web.pdf (predvsem na straneh 22 in 23), nekaj informacij o vzpostavitvi videonadzora pa najdete tudi na spletni strani IP: https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/obveznosti-upravljavcev/vzpostavitev-videonadzora/. Poudarjamo, da so lahko skladno z načelom omejitve namena osebni podatki zbrani za določene, izrecne in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati na način, ki ni združljiv s temi nameni (točka (
- b)prvega odstavka 5. člena Splošne uredbe). V svojem zaprosilu omenjate dva namena in sicer nedovoljeno odlaganje komunalnih odpadkov ter varnost ljudi in premoženja. Kot smo poudarili v zgoraj citiranih mnenjih, videonadzor ekoloških otokov z namenom odkrivanja in dokazovanja prekrškov v zvezi z napačnim odlaganjem odpadkov, ni dovoljen. V navedenih smernicah in podrobneje v mnenju št. 0712-3/2018/1646 smo poudarili, da je v javnem sektorju izjemoma dovoljeno uvesti videonadzor nad javnimi površinami skladno s četrtim odstavkom 9. člena ZVOP-1 in sicer se lahko v javnem sektorju izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo. Pri tem pa je treba upoštevati tudi pravne podlage iz 6. člena Splošne uredbe (za javni sektor na primer točko (
- e)- opravljanje naloge v javnem interesu). Če bi se želelo zasledovati cilj varnosti ljudi oz. premoženja in posledično identificirati potencialne ali morebitne dejanske storilce protipravnih ravnanj, IP opozarja, da je treba v konkretnih okoliščinah upoštevati načelo sorazmernosti: tehtati je treba interese javnega sektorja in interese posameznikov, v katerih pravice se bo z izvajanjem ukrepa poseglo na drugi strani. V kolikor ste v preteklosti že imeli dejanske primere vandalizma, tatvin in podobno, ki se z drugimi alternativnimi ukrepi ne morejo omejiti, ob upoštevanju vrednosti samega premoženja, bi načeloma lahko konkretne prostore oz. njihove dele, kjer ta nevarnost obstaja, opremili z videonadzorom. Kot poudarjamo v smernicah, bi lahko te posnetke vpogledovali zgolj tedaj, ko bi prišlo do realnega primera poškodovanja, tatvine, itd. in teh posnetkov tudi ne bi smeli uporabljati zato, da bi nadzorovali pravilno razvrščanje odpadkov (zaradi zgoraj omenjenega načela omejitve namena). Tako je IP npr. v zgoraj citiranem mnenju št. 0712-3/2018/1646 glede na tam opisano dejansko stanje izrazil pomislek, da bi verjetno videonadzor vsakogar, ki se giblje na ekološkem otoku, predstavljal prekomeren poseg v zasebnosti ljudi, ki prinašajo in odlagajo odpadke oz. bi ukrep predstavljal nesorazmerno obdelavo osebnih podatkov. Izpostavljen je bil predlog, da se kamere namestijo tako, da oseba na posnetkih ni določljiva, saj v tem primeru ne bi šlo za videonadzor skladno z ZVOP-1. Pri presoji, ali uvesti videonadzor nad ekološkim otokom, pa vam je lahko v pomoč priprava ocene učinka (35. člen Splošne uredbe). Več o oceni učinka si lahko preberete v smernicah IP »Ocene učinkov na varstvo podatkov«, ki so dosegljive na spletni strani: https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/Ocene_ucinkov/Smernice_o_ocenah_ucinka__DPIA__julij2018.pdf. Skladno s »Seznamom vrst dejanj obdelave za katere velja zahteva po oceni učinka« (priloga 3 k navedenim smernicam), je glede videonadzora javnih površin oprava ocene učinka obvezna. Vsekakor pa IP ponovno poudarja, da v kolikor boste izvajali zakonit videonadzor zaradi varnosti ljudi oz. premoženja, posnetega materiala ne smete uporabljati v prekrškovnih postopkih zaradi napačnega odlaganja odpadkov. V upanju, da so vam bodo naša napotila v pomoč, vas lepo pozdravljamo. Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav., informacijska pooblaščenka Pripravila: Barbara Pirš, univ.dipl.prav., Svetovalka Pooblaščenca za preventivo O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.
- si)Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026