Hišna številka - IPRS

(1)Splošne uredbe). Iz Splošne uredbe izhajajo naslednje osnovne definicije: »Osebni podatki« so katerakoli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. »Obdelava« pomeni vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje. »Zbirka« pomeni vsak strukturiran niz osebnih podatkov, ki so dostopni v skladu s posebnimi merili, niz pa je lahko centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi. IP v okviru neobveznega mnenja in brez poznavanja konkretnih okoliščin ne more ugotavljati obstoja kršitve v konkretnem primeru. To lahko stori le po preučitvi vseh okoliščin primera v ustreznem inšpekcijskem ali prekrškovnem postopku. IP zato na splošno pojasnjuje, da zgolj navajanje netočnih podatkov še ne kaže na kršitev pravil varstva osebnih podatkov. Navajanje nepravilnih ali netočnih podatkov sicer lahko posega v razmerje do upravljavca podatkov, pri tem pa je odgovornost na upravljavcu (npr. trgovcu, ki pošlje paket), da se prepriča o točnosti podatkov. Po drugem odstavku

1. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1) lahko upravljavec osebnih podatkov pred vnosom osebnih podatkov v zbirko preveri točnost osebnih podatkov z vpogledom v osebni dokument ali drugo ustrezno javno listino posameznika, na katerega se nanašajo. Dalje IP dodaja, da se po četrtem odstavku
2. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15, 38/16, 27/17 in 23/20) kaznuje z zaporom od treh mesecev do treh let, kdor prevzame identiteto druge osebe ali z obdelavo njenih osebnih podatkov izkorišča njene pravice, si na njen račun pridobiva premoženjsko ali nepremoženjsko korist ali prizadene njeno osebno dostojanstvo. Če menite, da so v konkretnem primeru izpolnjeni znaki navedenega kaznivega dejanja lahko to dejanje prijavite Policiji, ki je pristojna za ukrepanje. Ob tem pa IP opozarja, da mora za obstoj navedenega kaznivega dejanja obstajati naklep storilca, da prevzame identiteto, izkorišča pravice žrtve tega kaznivega dejanja ali pridobiva premoženjsko ali nepremoženjsko korist ali prizadene njeno osebno dostojanstvo. Lep pozdrav, Pripravil: Anže Novak, univ. dipl. prav. Svetovalec Pooblaščenca za preventivo Informacijski pooblaščenec Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav. informacijska pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026