Posredovanje OP sindikatu in uporaba GPS podatkov za drug namen - IPRS

Posredovanje OP sindikatu in uporaba GPS podatkov za drug namen + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 17.05.2020 Številka: 07121-1/2020/879 Kategorije:Delovna razmerja, Moderne tehnologije, Pravne podlage, Pridobivanje OP iz zbirk, Sindikati --> Kategorije: Delovna razmerja, Moderne tehnologije, Pravne podlage, Pridobivanje OP iz zbirk, Sindikati Informacijski pooblaščenec RS (v nadaljevanju IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje s področja varstva osebnih podatkov. Delujete kot reprezentativni sindikat pri organu javnega sektorja (v nadaljevanju: delodajalec). Na IP naslavljate tri vprašanja:
3. Zanima vas, ali je sindikat upravičen do poimenske sistemizacije delovnih mest pri organu. Navajate, da vam je organ zahtevo za posredovanje sistematizacije delovnih mest zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov. Sumite namreč, da delodajalec manipulira s premeščanjem delavcev iz enega delovnega mesta na drugega, včasih bolj drugič manj ugodnega, kar lahko vpliva na razpon plačnih razredov sistematiziran za posamezno delovno mesto.
4. Delodajalec je po Kolektivni pogodbi, kot po
5. členu ZIUZEOP določil dodatek in ga med delavce tudi razdelil, vendar vam delodajalec zavrača dostop do podatkov o razdelitvi glede na delovna mesta zaradi varstva osebnih podatkov. Zanima vas torej, kako lahko pridete do navedenih podatkov.
6. Navajate, da določeni zaposleni svoje delo opravljajo tudi na terenu z vozili, v katerih so nameščene GPS sledilne naprave. GPS naprave so nameščene predvsem za varnost in za pregled kje se vozila gibajo oz. nahajajo, če bi se zgodil kakšen napad ali zaseda na vozilo. Zaposleni so bili nagrajeni z dodatkom za delo v izrednih razmerah, vendar »le za tiste ure in čas, ko so konvoj pripravljali in se vozili s konvojem«. Zanima vas, ali sme delodajalec za namen izplačila dodatka uporabiti podatke zbrane z GPS sledilnimi napravami? Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z
7. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
8. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov),
9. točko prvega odstavka
10. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
11. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. AD 1 in 2 IP pojasnjuje, da je na vprašanja, ki so podobna vašemu, odgovoril v več svojih mnenjih, ki so objavljena na spletni strani IP (https://www.ip-rs.si/vop/?tx_jzgdprdecisions_pi1%5Bsearch%5D=1). Ob tem IP še dodaja, da se v okviru neobvezujočega mnenja ne more in ne sme opredeliti do zakonitosti oziroma dopustnosti posredovanja konkretnih podatkov. Slednje lahko stori le v konkretnem inšpekcijskem ali drugem upravnem postopku, po preučitvi vseh relevantnih okoliščin. V mnenju Posredovanje OP o plači sindikatom, št. 0712-3/2018/2739, z dne 08.01.2019 je IP odgovarjal na vprašanje – med drugim tudi glede posredovanja podatkov glede napredovanj oziroma prerazporeditve na druga delovna mesta. Navedeno mnenje v bistvu odkazuje na Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ), po katerem so skladno s
12. alinejo tretjega odstavka
13. člena ZDIJZ podatki »v zvezi z delovnim razmerjem javnih uslužbencev« in »v zvezi s porabo javnih sredstev«, javni že po samem zakonu in se z njimi lahko praviloma seznani vsakdo. Kateri konkretno podatki so to, usmerja upravna in upravno-sodna praksa, ki jo IP tudi objavlja na svoji spletni strani. V zadevi 090-31/2020 z dne 2.03.2020 je npr. IP v odločbi zapisal: »V obravnavanem primeru je tako mogoče ugotoviti, da podatki o imenih, priimkih, znanstvenih nazivih, delovnih mestih, nazivih ter podpisih javnih funkcionarjev (minister, župan) in javnih uslužbencev, ki so v zvezi z opravljanjem javne funkcije oziroma delovnega razmerja niso varovani osebni podatki.« IP ob navedenem opozarja, da mora presojo dopustnosti posredovanja osebnih podatkov javnih uslužbencev sindikatu v konkretnem primeru (vključno z obsegom) opraviti upravljavec osebnih podatkov zaposlenih (delodajalec). Dalje, v mnenju Posredovanje podatkov o izplačilu dodatkov sindikatu javnega sektorja, št. 07121-1/2020/692, z dne 23.04.2020, je IP odgovarjal na vprašanje glede posredovanja podatkov o izplačilih posameznemu zaposlenemu zaradi izpostavljenosti nevarnosti okužbe s COVID-
14. Iz mnenja v bistvu izhaja, da je sindikat upravičen do tistih podatkov (tudi osebnih podatkov) za katere bi izkazal, da jih nujno potrebuje za opravljanje konkretne sindikalne dejavnosti. Konkreten obseg osebnih podatkov, do katerih bi bil sindikat upravičen, pa treba presojati glede na okoliščine posameznega primera (predvsem zakonske določbe glede vloge sindikata v posameznih primerih npr. obveznost posvetovanja v določenih primerih, možnost zastopanja delavca ipd. in določila kolektivnih pogodb). Mnenje napotuje tudi na ZDIJZ, saj bi podatek o izplačanemu dodatku javnemu uslužbencu lahko predstavljal podatek »v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca« oziroma podatek »o porabi javnih sredstev«, ki je skladno z navedenim zakonom javen. Dokončno pa se IP o tem lahko opredeli le v konkretnem pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja. Več o pravici dostopa do informacij javnega značaja: Odgovori na pogosta vprašanja s področja informacij javnega značaja. IP opozarja še na možnost uveljavljanja pravice za dostop do lastnih osebnih podatkov po pooblastilu. V tem primeru mora sindikat razpolagati z ustreznim pooblastilom vsakega posameznika, v imenu in za račun katerega vlaga zahtevo za dostop oziroma seznanitev z lastnimi osebnimi podatki. Več o pooblastilu sindikatu si lahko preberete v mnenju Pooblastilo sindikatu za pridobivanje OP št. 0712-1/2019/483, z dne 06.03.
15. Več o sami pravici pa si lahko preberete na spletni strani IP: Seznanitev z lastnimi osebnimi podatki ali pravica do dostopa do osebnih podatkov oziroma na spletni strani: https://tiodlocas.si/zelim-vedeti-kaj-pocnejo-z-mojimi-podatki/. AD 3 V svojem vprašanju navajate, da so GPS sledilne naprave nameščene v službena vozila iz varnostnih razlogov, za primer napada ali zasede na vozilo. Zanima vas, ali sme delodajalec za ta namen zbrane podatke uporabiti za drug, dodaten namen – ugotavljanje upravičenosti do dodatka po kolektivni pogodbi in
16. členu Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP). IP pojasnjuje, da brez preverjanja dejanskih okoliščin v inšpekcijskem ali drugem ustreznem pravnem postopku, ne more in ne sme presojati zakonitosti ravnanja zavezanca v konkretnem primeru. V nadaljevanju torej podajamo splošno pojasnilo pogojev za zakonito ravnanje zavezanca glede na v vašem dopisu predstavljeno situacijo, ki pa ne predstavlja zavezujočega stališča informacijskega pooblaščenca za konkretni primer. Ob predpostavki, da je bilo GPS sledenje za osnovni namen (varnostni ukrepi) zakonito uvedeno, potem mora delodajalec za uporabo tako zbranih podatkov za drug, dodatni namen izpolniti določene pogoje in sicer zlasti: utemeljiti, da je obdelava primerna, potrebna in sorazmerna za dosego zakonitega cilja; izkazati, da za “dodatno” obdelavo obstaja ustrezna pravna podlaga v skladu s členom 6 Splošne uredbe oziroma je obdelava združljiva z namenom zbiranja pod pogoji iz člena 6