← Slovenija

Snemanje zaposlenih na zasebni posesti - IPRS

Snemanje zaposlenih na zasebni posesti + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 16.06.2020 Številka: 07121-1/2020/1079 Kategorije:Delovna razmerja, Pravne podlage, Video in avdio nadzor --> Kategorije: Delovna razmerja, Pravne podlage, Video in avdio nadzor Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje. Pojasnjujete, da je na domu pacientke njena hči postavila kamero, ki patronažno sestro, pa tudi druge negovalke in socialne oskrbovalke snema pri delu. Navajate, da so bile slednje s snemanjem sicer seznanjene, vendar soglasja niso podale. Zanima vas, kaj lahko kot sindikat ukrenete. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z
  3. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  4. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu podatkov),
  5. točko prvega odstavka
  6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  7. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Uvodoma poudarjamo, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora ali drugega upravnega postopka ne more presojati ustreznosti konkretnega ravnanja posameznih upravljavcev. Zato vam v nadaljevanju podajamo splošna pojasnila ter pravna izhodišča in pogoje za zakonito obdelavo osebnih podatkov ter opisujemo meje pristojnosti IP. Za vsako obdelavo osebnih podatkov, kamor štejemo tudi videonadzor, ki se ne izvaja s strani fizične osebe med potekom popolnoma osebne ali domače dejavnosti, je treba imeti zakonito in ustrezno pravno podlago. Te so določene v členu 6

(1)Splošne uredbe o varstvu podatkov, ki predpisuje, da je obdelava zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:
  1. a)posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;
  2. b)obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;
  3. c)obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;
  4. d)obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;
  5. e)obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;
  6. f)obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok. Področje videonadzora pa je izrecno urejeno v 74. do 77. členu ZVOP-1, ki se v tem delu tudi po uveljavitvi Splošne uredbe o varstvu podatkov še vedno neposredno uporablja. IP ob tem pojasnjuje, da je treba zakonitost izvajanja videonadzora sicer vedno preverjati tudi z vidika člena 5 (načela v zvezi z obdelavo osebnih podatkov) in 6 (zakonitost obdelave) Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz vašega dopisa izhaja, da gre v primeru izvajanja videonadzora nad zdravstvenimi delavci s strani uporabnice storitev oziroma njene hčerke za snemanje na zasebni posesti, kar v ZVOP-1 ni posebej urejeno. Treba pa je upoštevati, da se določbe Splošne uredbe o varstvu podatkov ne uporabljajo za obdelavo osebnih podatkov, ki jo izvajajo fizične osebe med potekom popolnoma osebne ali domače dejavnosti ter s tem brez povezave s poklicno ali komercialno dejavnostjo (člen 2
(2)(
  1. c)in uvodna izjava 18 Splošne uredbe o varstvu podatkov). Obdelava osebnih podatkov prek video naprav, ki se nahajajo v zasebnih prostorih fizične osebe, lahko tako pod določenimi pogoji spada pod navedeno izjemo uporabe Splošne uredbe o varstvu podatkov, kar pa je odvisno od več dejavnikov, npr. od števila oseb, ki lahko dostopa do teh podatkov, od razmerja uporabnika s posameznikom, katerega osebni podatki se obdelujejo, od obsega in pogostosti nadzora, ki lahko kaže na določeno poklicno dejavnost uporabnika video naprave ter tudi od morebitnega škodljivega vpliva nadzora na posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki. Skladno z dosedanjo prakso IP se določbe ZVOP-1 in Splošne uredbe o varstvu podatkov v primeru videonadzora zasebne posesti uporabljajo praviloma le takrat, ko videonadzor izvaja pravna ali fizična oseba, ki opravlja poslovno dejavnost, oziroma takrat, ko posameznik ne snema zgolj svoje posesti, pač pa snema tudi javne površine ter nepremičnine, ki niso v njegovi lasti. Kot izhaja iz vaših navedb, pa v primeru, ki ga opisujete, ne gre za takšno situacijo. Ne glede na to, da so pristojnosti IP v zvezi z izvajanjem videonadzora, ki ga izvajajo posamezniki na zasebni posesti, zelo omejene, pa lahko prizadeti posameznik v primeru, ko se videonadzor izvaja med potekom osebne ali domače dejavnosti, svoje pravice uveljavlja pred pristojnim sodiščem. Posameznik lahko tako v primeru, ko je prepričan, da se z določenim dejanjem posega v njegove osebnostne pravice, na podlagi 134. člena Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/2007 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju OZ) vloži tožbo in od sodišča zahteva, da odredi prenehanje dejanja, s katerim se krši nedotakljivost njegove osebnosti, osebnega in družinskega življenja ali kakšna druga njegova osebnostna pravica, da prepreči tako dejanje ali da odstrani njegove posledice. Poleg tega lahko posameznik v primeru, da je z ravnanjem druge osebe prišlo do občutnega posega v posameznikovo zasebnost in je posamezniku zaradi tega nastala škoda, na podlagi 179. člena OZ vloži tožbo pred pristojnim sodiščem in od povzročitelja škode zahteva denarno odškodnino. V primeru nezakonitega slikovnega snemanja pridejo v poštev tudi določbe Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/2012 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju KZ-1). Neupravičeno slikovno snemanje lahko namreč pomeni kaznivo dejanje po 138. členu KZ-1, ki določa, da se, kdor neupravičeno slikovno snema ali naredi slikovni posnetek drugega ali njegovih prostorov brez njegove privolitve in pri tem občutno poseže v njegovo zasebnost, ali kdor takšno snemanje neposredno prenaša tretji osebi ali ji takšen posnetek prikazuje ali ji kako drugače omogoči, da se z njim neposredno seznani, kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta. Pregon za kaznivo dejanje neupravičenega slikovnega snemanja se začne na predlog, ki ga na pristojni policijski postaji ali na pristojnem državnem tožilstvu vloži prizadeta oseba. Iz zgoraj navedene zakonodaje in sodne prakse na splošno izhaja, da so posnetki video nadzornih kamer dopustni, če so bile kamere postavljene in uporabljene za njihov običajen namen, tj. zagotavljanje varnosti ljudi in premoženja in če posnetek ni nesorazmerno posegal v posameznikovo pravico do zasebnosti. Več informacij o vzpostavitvi videonadzora si lahko preberete tudi na spletni strani IP https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/obveznosti-upravljavcev/vzpostavitev-videonadzora/ ter v Smernicah IP glede izvajanja videonadzora, ki so dostopne na https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/Smernice_o_videonadzoru_web.pdf. Prav tako je smernice o obdelavi osebnih podatkov prek video naprav izdal Evropski odbor za varstvo podatkov in so (zaenkrat sicer le v angleškem jeziku) dostopne na povezavi https://edpb.europa.eu/our-work-tools/our-documents/guidelines/guidelines-32019-processing-personal-data-through-video_en. Vsa mnenja IP pa so objavljena in dostopna na naši spletni strani: https://www.ip-rs.si/vop/. Svetujemo, da si več o pravicah posameznika glede varstva podatkov preberete na naši spletni strani www.tiodlocas.si. Prav tako pa so vsa ključna področja, kot jih ureja Splošna uredba o varstvu podatkov, predstavljena na: https://www.ip-rs.si/zakonodaja/reforma-evropskega-zakonodajnega-okvira-za-varstvo-osebnih-podatkov/kljucna-podrocja-uredbe/, kjer lahko najdete veliko koristnih nasvetov glede bistvenih obveznosti podjetij in drugih organizacij za pravilno izvajanje ukrepov varstva osebnih podatkov. Lep pozdrav, Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka Pripravila: Tina Ivanc, univ. dipl. prav., svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov To mnenje je nastalo v okviru projekta »Programa pravice, enakost in državljanstvo 2014-2020«, ki ga financira Evropska unija. Vsebina tega mnenja predstavlja neobvezno mnenje Informacijskega pooblaščenca in je izključno njegova odgovornost. Evropska komisija ne sprejema odgovornosti glede uporabe informacij, ki jih mnenje zajema. O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.
  2. si)Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.