← Slovenija

Fotografiranje zaposlenih - IPRS

Fotografiranje zaposlenih + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 07.06.2020 Številka: 07121-1/2020/1011 Kategorije:Delovna razmerja, Fotografije kot OP, Pravne podlage, Privolitev, Šolstvo --> Kategorije: Delovna razmerja, Fotografije kot OP, Pravne podlage, Privolitev, Šolstvo Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede fotografiranja zaposlenih med delom v osnovni šoli. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z
  2. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  3. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu podatkov),
  4. točko prvega odstavka
  5. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  6. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Uvodoma pojasnjujemo, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov oziroma ustreznosti konkretnega ravnanja upravljavca ne more presojati. Zato vam v nadaljevanju podajamo splošna pojasnila ter pravna izhodišča in pogoje za zakonito obdelavo osebnih podatkov. Ob tem opozarjamo, da je IP pristojen le za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov in ga ureja
  7. člen Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/1991 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Ustava RS). V primeru, ki ga opisujete, pa gre lahko tudi za poseg v pravico do zasebnosti v širšem smislu iz
  8. člena Ustave RS, ki sodi v pristojnost sodišč in je varovana z instituti civilnega ter kazenskopravnega varstva. Skladno s členom 4

(1)Splošne uredbe o varstvu podatkov predstavljajo osebni podatki katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom; določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Glede na navedeno pomenijo fotografije varovane podatke po Splošni uredbi o varstvu podatkov, če določajo ali omogočajo določljivost posameznika, predvsem takrat, ko je posameznik na fotografiji jasno in nedvoumno razviden in bi se ga dalo na ta način identificirati, prepoznati in določiti ali ko se hkrati s fotografijo obdelujejo tudi drugi osebni podatki o posamezniku (npr. njegovo ime in priimek, njegova letnica rojstva in podobno). Če lahko torej fotografijo določenega posameznika štejemo za varovan osebni podatek, gre najverjetneje za zbirko osebnih podatkov, ki se obdeluje že zgolj z njenim hranjenjem kot tudi z vsemi nadaljnjimi ravnanji obdelave, npr. z objavo. Za vsako obdelavo osebnih podatkov je treba imeti zakonito in ustrezno pravno podlago. Te so določene v členu 6
(1)Splošne uredbe o varstvu podatkov in so za javni sektor, kamor spadajo osnovne šole kot javni zavodi ali kot nosilci javnih pooblastil, naslednje: - zakon (točka (c)), - privolitev, kadar ne gre za izvajanje javnih nalog (točka (a)), - sklenitev ali izvajanje pogodbe (točka (b)), - izvajanje javne naloge (točka (e)). IP pojasnjuje, da glede na to, da gre za obdelavo osebnih podatkov v delovnih razmerjih, splošno pravno podlago načeloma predstavlja zakon, in sicer sme delodajalec osebne podatke delavca obdelovati primarno v okviru določb Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US in 22/19 – ZPosS; v nadaljevanju ZDR-1). Skladno s prvim odstavkom
  1. člena ZDR-1 se osebni podatki delavcev lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in posredujejo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Glede na navedeno bi lahko delodajalec fotografiral delavca na podlagi
  2. člena ZDR-1 pod pogojem, če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. To pomeni tudi, da je delodajalec dolžan za vsakega delavca natančno obrazložiti oziroma izkazati, za kakšen namen delavca fotografira (npr. zaradi dokazovanja kršitev delovnopravnih obveznosti). Ob tem je treba upoštevati načelo najmanjšega obsega osebnih podatkov, skladno s katerim morajo biti osebni podatki ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo (člen 5
(1)(
  1. c)Splošne uredbe o varstvu podatkov). IP pa opozarja, da delodajalec nima splošne pravice fotografirati svojih zaposlenih brez njihove privolitve. Nadalje IP pojasnjuje, da je tudi objava fotografij zaposlenih na spletni strani delodajalca dopustna le, če je to nujno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti, ki izhajajo iz delovnega razmerja oziroma iz narave delovnega razmerja ali če je podana prostovoljna privolitev zaposlenega. Če okoliščine delovnega razmerja ne terjajo objave fotografije zaposlenega, se ga v to ne sme prisiliti, zato takšna objava brez njegove privolitve ni dopustna. IP je v preteklosti že odgovarjal na vprašanja v zvezi z objavo fotografij, zato vam priporočamo, da se seznanite z vsebino neobveznih mnenj, ki jih poiščete s pomočjo iskalnika na spletni strani https://www.ip-rs.si/vop/ (kategorija »Fotografije kot OP«). Več o zbiranju in uporabi fotografij zaposlenih si lahko preberete tudi v smernicah IP o varstvu osebnih podatkov v delovnih razmerjih, ki so dostopne na povezavi: https://www.ip-rs.si/publikacije/prirocniki-in-smernice/varstvo-osebnih-podatkov-v-delovnih-razmerjih/. Več o pravicah posameznika glede varstva podatkov pa si lahko preberete na naši spletni strani www.tiodlocas.si. Prav tako pa so vsa ključna področja, kot jih ureja Splošna uredba o varstvu podatkov, predstavljena na: https://www.ip-rs.si/zakonodaja/reforma-evropskega-zakonodajnega-okvira-za-varstvo-osebnih-podatkov/kljucna-podrocja-uredbe/, kjer lahko najdete veliko koristnih nasvetov glede bistvenih obveznosti podjetij in drugih organizacij za pravilno izvajanje ukrepov varstva osebnih podatkov. Lep pozdrav, Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka Pripravila: Tina Ivanc, univ. dipl. prav., svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov To mnenje je nastalo v okviru projekta »Programa pravice, enakost in državljanstvo 2014-2020«, ki ga financira Evropska unija. Vsebina tega mnenja predstavlja neobvezno mnenje Informacijskega pooblaščenca in je izključno njegova odgovornost. Evropska komisija ne sprejema odgovornosti glede uporabe informacij, ki jih mnenje zajema. O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.
  2. si)Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.