Objava OP častnih občanov v zborniku - IPRS

Objava OP častnih občanov v zborniku + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 15.06.2020 Številka: 07120-1/2020/412 Kategorije:Občine, Pravne podlage --> Kategorije: Občine, Pravne podlage Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) je prejel vašo prošnjo za mnenje glede objave osebnih podatkov častnih občanov v zborniku. Med različnimi poglavji zbornika želite predstaviti tudi vaše častne občane. Na vsakoletni prireditvi se prejemnika priznanja predstavi tudi z osebnimi podatki in v občinskem glasilu se objavi fotografija. Zanima vas, ali je navedba rojstnih podatkov v zborniku, v nasprotju z varovanjem osebnih podatkov. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljnjem besedilu Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljnjem besedilu ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Objava osebnih podatkov ni v nasprotju z varstvom osebnih podatkov, če sledi pravilom Splošne uredbe o varstvu podatkov, ki določa, kdaj je obdelava osebnih podatkov dovoljena (člen 6), in če se pri tem upoštevajo tudi načela v zvezi s samo obdelavo (člen 5). Za obdelavo osebnih podatkov (kamor sodi tudi objava osebnih podatkov) mora njihov upravljavec, tj. konkretno občina, razpolagati z ustrezno pravno podlago. Slednje so opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov: »Obdelava je zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev: (

1. a)posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov; (
2. b)obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe; (
3. c)obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca; (
4. d)obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe; (
5. e)obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu; (
6. f)obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.« Točka
7. f)se ne uporablja za obdelavo s strani javnih organov pri opravljanju njihovih nalog. Pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju, kamor se uvrščajo tudi občine, ureja še veljavni 9. člen ZVOP-1, ki v prvem odstavku določa, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Skladno s še veljavnim drugim odstavkom istega člena lahko nosilci javnih pooblastil obdelujejo osebne podatke tudi na podlagi osebne privolitve posameznika brez podlage v zakonu, kadar ne gre za izvrševanje njihovih nalog kot nosilcev javnih pooblastil. Objava osebnih podatkov častnih občanov za namen izdaje zbornika je torej dopustna, če so bili podatki ustrezno pridobljeni in za njihovo objavo obstaja ustrezna pravna podlaga. Najverjetneje bi v konkretnem primeru pravno podlago za objavo osebnih podatkov lahko predstavljala njihova osebna privolitev. Več o veljavni privolitve si lahko preberete na naši spletni strani: https://www.ip-rs.si/zakonodaja/reforma-evropskega-zakonodajnega-okvira-za-varstvo-osebnih-podatkov/kljucna-podrocja-uredbe/privolitev/. Opozarjamo še na četrti odstavek člena 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov, ki ureja situacije, kdaj je dovoljena obdelava osebnih podatkov za druge namene kot tiste, za katere so bili osebni podatki prvotno zbrani. Kot je navedeno v uvodni izjavi 50 Splošne uredbe o varstvu podatkov, je to dovoljeno le takrat, kadar je združljiva z nameni, za katere so bili osebni podatki prvotno zbrani. V takšnem primeru ni potrebna ločena pravna podlaga od tiste, na podlagi katere so bili osebni podatki zbrani. Za ugotovitev, ali je namen nadaljnje obdelave združljiv z namenom, za katerega so bili osebni podatki prvotno zbrani, bi moral upravljavec, potem ko je izpolnil vse zahteve glede zakonitosti prvotne obdelave, med drugim upoštevati morebitno povezavo med prvotnimi nameni in nameni načrtovane nadaljnje obdelave; okoliščine, v katerih so bili osebni podatki zbrani, zlasti razumna pričakovanja posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, o nadaljnji uporabi teh podatkov ob upoštevanju njihovega razmerja z upravljavcem; naravo osebnih podatkov; posledice načrtovane nadaljnje obdelave za te posameznike in obstoj ustreznih zaščitnih ukrepov, tako pri prvotnih kot načrtovanih nadaljnjih dejanjih obdelave. V vsakem primeru je treba zagotoviti uporabo načel po členu 5 Splošne uredbe o varstvu podatkov, ki so: (
8. a)»zakonitost, pravičnost in preglednost«, (
9. b)»omejitev namena«, (
10. c)»najmanjši obseg podatkov«, (
11. d)»točnost«, (
12. e)»omejitev shranjevanja«, (
13. f)»celovitost in zaupnost«. Poleg tega mora upravljavec po členu 12 zagotoviti obveščanje posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, o teh drugih namenih in njegovih pravicah, tudi o pravici do ugovora. Več si lahko preberete tudi na spletni strani IP pod zavihkom »aktualno« (https://www.ip-rs.si/zakonodaja/reforma-evropskega-zakonodajnega-okvira-za-varstvo-osebnih-podatkov/aktualne-novice/). IP dokončno zakonitost obdelave osebnih podatkov presoja zgolj v okviru inšpekcijskega ali drugega upravnega postopka, upoštevajoč vse okoliščine posameznega primera, zato vam konkretnejšega odgovora ne moremo podati. Lep pozdrav, Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka Pripravila: Karolina Kušević, univ. dipl. prav., svetovalka IP O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.
14. si)Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026