← Slovenija

Videonadzor sosed - IPRS

Videonadzor sosed + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 28.07.2020 Številka: 07121-1/2020/1306 Kategorije:Sodni postopki, Video in avdio nadzor --> Kategorije: Sodni postopki, Video in avdio nadzor Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po e-pošti prejel vaše vprašanje. Navedli ste, da ima vaš sosed na svoji hiši dve kameri za videonadzor, ki snemata tudi zvok. Usmerjene so na vaše zemljišče in vas snemajo, ko se tam zadržujete (snemajo tudi vaš govor). Kljub opozorilom jih vaš sosed noče odstraniti. Zanima vas, ali vam lahko pomaga policija, da sosed kamere odstrani? *** Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi
  2. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  3. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba),
  4. točke prvega odstavka
  5. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  6. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Pri tem IP poudarja, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. IP uvodoma opozarja, da je pristojen le za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov in ga ureja
  7. člen Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: Ustava RS). Pri videonadzoru zasebnih površin gre lahko za poseg v pravico do zasebnosti v širšem smislu iz
  8. člena Ustave RS, ki sodi v pristojnost sodišč in je varovana z instituti civilnega in kazenskopravnega varstva, za posledico pa ima lahko tudi kazensko in odškodninsko odgovornost. Pojasnjujemo, da v kolikor lastnik zemljišča snema zgolj svojo posest, gre za t.i. obdelavo osebnih podatkov za osebno uporabo, družinsko življenje, oz. druge domače potrebe in v tem primeru pravila Splošne uredbe oziroma ZVOP-1 ne pridejo v poštev. V tem primeru lastniku ni treba izpolniti obveznosti, ki jih nalagata Splošna uredba in ZVOP-1, kot je objava obvestila o videonadzoru. V kolikor kamera soseda snema tudi vaše zemljišče, bi sosed moral pridobiti vašo privolitev. V primeru, da tega ne pridobi, pa kljub temu ne bo šlo za kršitev varstva osebnih podatkov, temveč za kršitev pravice do zasebnosti oziroma osebnostnih pravic, ki je zagotovljena s
  9. členom Ustave RS. V zadevi, kjer se dejansko snema zasebno zemljišče druge osebe, je lahko pristojnost IP podana zgolj tedaj, če obstajajo dokazi, da se snema tudi javna površina ter nepremičnine, ki niso v lasti posameznika, ki izvaja videonadzor. Če je temu tako (in če menite, da je tak videonadzor nezakonit), lahko podate prijavo na IP (podana je lahko tudi anonimno). Pomagate si lahko z obrazcem »Prijava kršitve varstva osebnih podatkov«, ki je objavljen na spletni strani IP, na https://www.ip-rs.si/obrazci/varstvo-osebnih-podatkov/. Nadalje pa pojasnjujemo, da so na voljo tudi druge oblike pravnega varstva. Snemanje brez vaše privolitve bi namreč lahko predstavljalo poseg v osebnostne pravice posameznika, ki jih lahko uveljavljate na civilnem sodišču, pod določenimi pogoji bi lahko šlo celo za kaznivo dejanje skladno s Kazenskim zakonikom (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15, 38/16, 27/17 in 23/20, v nadaljevanju: KZ-1), npr. za kaznivo dejanje neupravičenega slikovnega snemanja po
  10. členu KZ-
  11. Pregon za kaznivo dejanje se začne na predlog, ki ga lahko vložite pri pristojnem okrožnem državnem tožilstvu ali na policijski postaji. Več o možnostih postopanja si lahko preberete v že izdanih mnenjih IP, kjer smo odgovarjali na podobna vprašanja kot je vaše, npr. mnenje št. 0712-1/2019/2508 z dne
  12. 2019 in št. 0712-1/2019/1782 z dne
  13. V upanju, da vam bodo naši napotki v pomoč, vas lepo pozdravljamo. Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav., informacijska pooblaščenka Pripravila: Barbara Pirš, univ.dipl.prav., Svetovalka Pooblaščenca za preventivo O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.