Službena ocena kot občutljiv osebni podatek + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 31.07.2020 Številka: 07121-1/2020/1337 Kategorije:Definicija OP, Posebne vrste --> Kategorije: Definicija OP, Posebne vrste Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje. Zanima vas, kako razumeti zakonsko določilo, da je posebej občutljiv osebni podatek tudi filozofsko razmišljanje ter ali lahko predstavlja filozofsko razmišljanje pomen določene lastnosti človeka kot pomen za organizacijo. Sprašujete še, ali je lahko službena ocena nasploh posebej občutljiv osebni podatek. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z
- členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
- aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov, v nadaljevanju Splošna uredba),
- točko prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Ob tem pojasnjujemo, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. Osebni podatek pomeni v skladu s členom 4
(1)Splošne uredbe katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom; določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. IP ob tem poudarja, da skladno z Mnenjem 4/2007 o pojmu osebnih podatkov Delovne skupine za varstvo osebnih podatkov iz člena 29 izraz »katera koli informacija« zahteva široko razlago pojma osebnega podatka. Z vidika narave informacij vključuje pojem osebnih podatkov vse vrste trditev o osebi. Zajema tako »objektivne« informacije, kot je prisotnost določene snovi v krvi neke osebe, ter tudi »subjektivne« informacije, mnenja ali ocene. Določena informacija se lahko šteje za osebni podatek, tudi če ni nujno resnična ali dokazana. S stališča vsebine informacij pa vključuje pojem osebnih podatkov podatke, ki prinašajo kakršne koli informacije. Izraz osebni podatki torej vključuje informacije, ki zadevajo posameznikovo zasebno in družinsko življenje, vendar tudi informacije o kakršni koli vrsti dejavnosti, ki jo opravlja posameznik, na primer o delovnih razmerjih ali o njegovem gospodarskem ali socialnem vedenju. Posebne vrste osebnih podatkov (»občutljivi osebni podatki«) so skladno s členom 9
(1)Splošne uredbe tisti osebni podatki, ki razkrivajo rasno ali etnično poreklo, politično mnenje, versko ali filozofsko prepričanje ali članstvo v sindikatu, in obdelava genskih podatkov, biometričnih podatkov za namene edinstvene identifikacije posameznika, podatkov v zvezi z zdravjem ali podatkov v zvezi s posameznikovim spolnim življenjem ali spolno usmerjenostjo. Posebne vrste osebni podatki so še posebej zaščiteni zato, ker so po naravi taki, da razkrivajo veliko o posameznikovi osebnosti in poseg vanje lahko pomeni grob poseg v posameznikovo zasebnost z nepopravljivimi posledicami. IP meni, da službena ocena kot celota ne predstavlja osebnega podatka posebne vrste. Tak podatek bi lahko predstavljal le tisti del službene ocene, ki bi vseboval katerega od zgoraj navedenih občutljivih osebnih podatkov (npr. filozofsko prepričanje). V okviru mnenja IP ne more presojati, ali del videnja o določeni stvari predstavlja filozofsko prepričanje, saj ima za to premalo informacij. Po SSKJ je prepričanje »kar kdo glede na logiko, izkustvo upravičeno misli, sodi, da je resnično, pravilno«, filozofija pa »veda, ki proučuje naravo sveta, njegov ustroj in položaj človeka v njem«. IP tako izpostavlja, da gre za filozofsko prepričanje v smislu določbe člena 9 Splošne uredbe le v primeru, če gre dejansko za prepričanje in ne zgolj za mnenje ali stališče, ki temelji na trenutnem stanju informacij, ter se nanaša na tehten in pomemben vidik človekovega življenja in vedenja. IP pa dvomi, da prepričanje o pomenu določene lastnosti človeka za organizacijo, podano s strani zaposlenega v okviru pritožbe zoper službeno oceno, izpolnjuje te pogoje, vendar kot že navedeno, tega v mnenju ne more dokončno oceniti. Lep pozdrav, Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka Pripravila: Tina Ivanc, univ. dipl. prav., svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026