Objava identitete protestnikov + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 15.07.2020 Številka: 07121-1/2020/1246 Kategorije:Pravne podlage, Sodni postopki, Svetovni splet --> Kategorije: Pravne podlage, Sodni postopki, Svetovni splet Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje. Navajate, da ste na socialnih omrežjih zasledili poziv skupine k »monitoringu« protestnikov v smislu, da bodo med protesti poskušali identificirati čim več protestnikov, ki so zaposleni v državni upravi ali nevladnih organizacijah. Slike in podatke posameznikov naj bi kasneje objavili na socialnih omrežjih. Zanima vas, ali je tovrstno početje dovoljeno ter kakšno je stališče IP glede sistematičnih objav identitete posameznih protestnikov, tako s sliko kot z imenom in priimkom ter navedbo številnih drugih osebnih podatkov. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z
- členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
- aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov, v nadaljevanju Splošna uredba),
- točko prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Ob tem poudarjamo, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora ali drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. Prav tako IP ne more in ne sme konkretno odrejati, kako in kdaj lahko posamezniki izvajajo svoje aktivnosti v okviru širše pravice do zasebnosti ter svobode izražanja. IP uvodoma pojasnjuje, da je pristojen le za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov in ga ureja
- člen Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/1991 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Ustava RS). Objava osebnih podatkov na družbenih omrežjih pa sama po sebi ne predstavlja nujno kršitve predpisov s področja varstva osebnih podatkov. V primeru javne objave fotografije, na kateri je upodobljen posameznik, in drugih osebnih podatkov gre lahko za poseg v pravico do zasebnosti v širšem smislu iz
- člena Ustave RS, ki sodi v pristojnost sodišč. IP zato v nadaljevanju pojasnjuje nekaj splošnih pojmov, ki so relevantni za konkretni primer: osebni podatki pomenijo skladno s členom 4
(1)Splošne uredbe katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom; določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Glede na navedeno lahko fotografije pomenijo osebne podatke takrat, kadar določajo ali omogočajo določljivost posameznika, predvsem takrat, ko je posameznik na fotografiji jasno in nedvoumno razviden ter bi se bi se ga dalo na ta način identificirati, prepoznati in določiti ali ko se hkrati s posnetki in fotografijami obdelujejo tudi drugi osebni podatki o posamezniku, na primer njegovo ime, priimek in podobno; obdelava pomeni skladno s členom 4
(2)Splošne uredbe vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje; v skladu s členom 4
(6)Splošne uredbe pa pomeni zbirka vsak strukturiran niz osebnih podatkov, ki so dostopni v skladu s posebnimi merili, niz pa je lahko centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi. Kljub temu, da je IP načeloma pristojen za nadzor nad izvajanjem zakona in drugih predpisov, ki urejajo varstvo osebnih podatkov, pa vsi osebni podatki sami po sebi ne uživajo zaščite v skladu s Splošno uredbo, temveč so te zaščite deležni le v primeru, če gre za obdelavo osebnih podatkov, ki se v celoti ali delno izvaja z avtomatiziranimi sredstvi, in za obdelavo osebnih podatkov, ki so del zbirke ali so namenjeni oblikovanju dela zbirke, ki se ne izvaja z avtomatiziranimi sredstvi. IP torej nima pristojnosti, če ne gre za podatke v smislu prvega odstavka člena 2
(1)Splošne uredbe. IP ob tem dodaja še, da Splošna uredba iz svojega dometa izključuje tudi osebno in domačo rabo, kar pomeni, da samo fotografiranje (npr. s telefonom za domačo rabo) ne aktivira nujno določb Splošne uredbe. IP ocenjuje, da pri objavi osebnih podatkov posameznikov na socialnih omrežjih načeloma ne gre za obdelavo osebnih podatkov, ki bi potekala v celoti ali delno z avtomatiziranimi sredstvi oziroma bi pri tem nastajala zbirka osebnih podatkov, vendar v okviru mnenja IP tega ne more in ne sme dokončno presoditi. Zato IP dodaja, da če bi v konkretnem primeru šlo za obdelavo osebnih podatkov v smislu Splošne uredbe (kar lahko, kot že pojasnjeno, presodi le v okviru konkretnega inšpekcijskega postopka), mora imeti upravljavec zakonito in ustrezno pravno podlago. Te so določene v členu 6
(1)Splošne uredbe in so za zasebni sektor naslednje: - privolitev (točka (a)), - sklenitev ali izvajanje pogodbe (točka (b)), - zakon oziroma izvajanje javnih nalog (točka (c) oziroma (e)), - zakoniti interesi, ki prevladajo nad interesi posameznika (točka (f)). Pri obdelavi osebnih podatkov v zvezi z objavo fotografij določenih dogodkov bi prišla v poštev zlasti privolitev posameznika iz člena 6
(1)(a) Splošne uredbe, izjemoma pa tudi zakoniti interesi upravljavca po členu 6
(1)(
- f)Splošne uredbe. V točki (
- f)je določeno, da je obdelava zakonita le in kolikor je »potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.« Zakoniti interesi se presojajo od primera do primera. Če upravljavec ugotovi, da glede na konkretne okoliščine niso izpolnjeni pogoji za obdelavo na podlagi zakonitega interesa, potem je dolžan za zagotovitev ustrezne pravne podlage zbrati osebne privolitve oziroma eventualno izbrati drugo ustrezno pravno podlago. Ker pa javna objava predstavlja znatnejši poseg v zasebnost, IP priporoča upravljavcem, da za javno objavo praviloma zagotovijo osebno privolitev, saj se v primeru neustrezno izvedenega tehtanja lahko znajdejo v situaciji, da obdelujejo osebne podatke brez ustrezne pravne podlage, kar predstavlja hujšo kršitev po Splošni uredbi. Izbor pravne podlage mora v vsakem posameznem primeru ustrezati vsem okoliščinam konkretnega primera, odgovornost za izbiro pa nosi upravljavec. Za konec IP še izpostavlja, da lahko objava osebnih podatkov na družbenih omrežjih predstavlja poseg v zasebnost v smislu 35. člena Ustave RS, ki zagotavlja nedotakljivost človekove zasebnosti ter osebnostnih pravic. Za kršitev te pravice je posameznikom zagotovljeno sodno varstvo pred pristojnimi sodišči. V zvezi s tem so relevantne predvsem določbe 134. in 179. člena Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/2007 s spremembami in dopolnitvami) ter 138. in 158. do 162. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/2012 s spremembami in dopolnitvami). IP je o podobnih vprašanjih prav tako že izdal več neobvezujočih mnenj, ki so dostopna na povezavi https://www.ip-rs.si/vop/. Lep pozdrav, Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka Pripravila: Tina Ivanc, univ. dipl. prav., svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.
- si)Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026