Neposredno trženje po elektronski pošti + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 17.07.2020 Številka: 07121-1/2020/1260 Kategorije:Elektronska pošta, Neposredno trženje, nagradne igre --> Kategorije: Elektronska pošta, Neposredno trženje, nagradne igre Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje, in sicer navajate, da so vaši poštni nabiralniki (e-maili) konstanto polni z maili drugih podjetij, zato vas zanima, kako lahko ukrepate, da se to ne bi več ponavljalo. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z
- členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
- aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba),
- točko prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1; v nadaljevanju: ZVOP-1) ter
- členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05; v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Uvodoma IP pojasnjuje, da Splošna uredba neposrednega trženja ne ureja posebej, zato se v tem delu še naprej uporabljajo določbe ZVOP-1 (
- in
- člen), ki pa se sicer uporablja zgolj za neposredno trženje po navadni pošti, zato se tudi pristojnost IP nanaša samo na ta del. Neposredno trženje po elektronski pošti oziroma telefonu je urejeno v specialnih predpisih, in sicer v Zakonu o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 109/12, 110/13, 40/14 – ZIN-B, 54/14 – odl. US, 81/15 in 40/17; v nadaljevanju ZEKom-1) in Zakonu o elektronskem poslovanju na trgu (Uradni list RS, št. 96/09 – uradno prečiščeno besedilo in 19/15; v nadaljevanju: ZEPT), nadzor nad izvajanjem njunih določb pa je v pristojnosti Agencije za komunikacijska omrežja in storitve RS (v nadaljevanju: AKOS) oziroma Tržnega inšpektorata RS (v nadaljevanju: TIRS). Predvsem vam IP svetuje, da si preberete
- člen ZEKom-1, ki govori o neželeni komunikaciji in ki v prvem odstavku določa, da je uporaba samodejnih klicnih in komunikacijskih sistemov za opravljanje klicev na naročnikovo telefonsko številko brez človekovega posredovanja (npr. klicni avtomati, SMS, MMS), telefaksov ali elektronske pošte za namene neposrednega trženja dovoljena samo na podlagi naročnikovega ali uporabnikovega predhodnega soglasja. Drugi odstavek istega člena nadalje določa, da lahko, ne glede na določbe prvega odstavka, fizična ali pravna oseba, ki od kupca svojih izdelkov ali storitev pridobi njegov elektronski naslov za elektronsko pošto, ta naslov uporablja za neposredno trženje svojih podobnih izdelkov ali storitev pod pogojem, da kupcu ponuja jasno in izrecno možnost, da brezplačno in enostavno zavrne takšno uporabo svojega elektronskega naslova takrat, ko so ti podatki za stike pridobljeni in ob vsakem sporočilu v primeru, da kupec ni zavrnil takšne uporabe že na začetku. V kolikor ste torej prepričani, da pošiljatelj elektronskega sporočila nima vašega soglasja oziroma niste kupec oziroma uporabnik njegovih izdelkov ali storitev pošiljatelja, lahko podate prijavo neposredno na AKOS. IP ob tem pojasnjuje, da je elektronski naslov, ki pripada posamezniku, njegov osebni podatek, in to ne glede na to, ali gre za njegov zasebni elektronski naslov (ime.priimek@gmail.com, xy@yahoo.com ipd.) ali njegov službeni osebni elektronski naslov (ime.priimek@podjetje.si ipd.), zato mora imeti podjetje, ki izvaja neposredno trženje, pravno podlago za vnos in hrambo tega podatka v zbirki, ki jo uporablja za izvajanje neposrednega trženja. Navedeno ne velja za skupne elektronske naslove (npr. info@podjetje.si). IP izpostavlja še drugi odstavek
- člena ZVOP-1, ki določa, da lahko upravljavci osebnih podatkov javnosti posredujejo in javno objavijo osebno ime, naziv ali funkcijo, službeno telefonsko številko in naslov službene elektronske pošte predstojnika in tistih zaposlenih, katerih delo je pomembno zaradi poslovanja s strankami oziroma uporabniki storitev, do uveljavitve posebnega zakona, ki bo uredil ta vprašanja. Naštete osebne podatke se torej javno objavi za namen kontaktiranja s podjetjem ali organizacijo. Nadalje vas IP napotuje na pravico do ugovora, urejeno v členu 21 Splošne uredbe, ki v drugem odstavku določa, da kadar se osebni podatki obdelujejo za namene neposrednega trženja, ima posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, pravico, da kadar koli ugovarja obdelavi osebnih podatkov v zvezi z njim za namene takega trženja, vključno z oblikovanjem profilov, kolikor je povezano s takim neposrednim trženjem (IP je v tem primeru pritožbeni organ). Več mnenj v zvezi z neposrednim trženjem lahko poiščete na spletni strani IP https://www.ip-rs.si/vop/. O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026