Zvočno snemanje na seji komisije za preizkus delovne uspešnosti + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 07.08.2020 Številka: 07121-1/2020/1380 Kategorije:Delovna razmerja, Informiranje posameznika, Pravica do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, Snemanje sej in javnih dogodkov, Video in avdio nadzor --> Kategorije: Delovna razmerja, Informiranje posameznika, Pravica do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, Snemanje sej in javnih dogodkov, Video in avdio nadzor Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po elektronski pošti prejel vaš dopis, v katerem pojasnjujete, da ste se pritožili zoper letno oceno javnega uslužbenca, pritožba pa se je obravnavala na seji komisije za preizkus letne ocene. Tik pred začetkom seje vas je delodajalec obvestil, da se bo sestanek snemal, pri čemer vam ni podal jasnih informacij glede tovrstne obdelave osebnih podatkov. S snemanjem se niste strinjali, a od sodelovanja v postopku zaradi njegove pomembnosti niste odstopili. Prosite nas za mnenje glede pravne podlage za takšno snemanje, ali je zvočno snemanje zakonito tudi v primeru, če obstaja pravna podlaga, vendar pa predhodno niso podani ključni podatki o snemanju (namen, kraj, čas hrambe, nadaljnja obdelava itd.), ali je prepis zvočnega posnetka, ki ga je prejelo več oseb, veljaven oziroma zakonit, ali je potrebno tudi pri prepisu zvočnega posnetka upoštevati določena pravila varovanja osebnih podatkov. Ali je tovrsten zapis javen? Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z
- členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
- aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov),
- točko prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Odgovor na vprašanji pod a in b Ker posameznikov glas (in v primeru video snemanja tudi njegova podoba) vselej povesta več kot le zapis njegovih besed, četudi bi ta bil v obliki magnetograma, ni dvoma, da snemanje pomeni poseg v zasebnost in varstvo osebnih podatkov ter da je takšen poseg dopusten le na podlagi ustreznega pravnega temelja. IP v okviru mnenja in izven inšpekcijskega ali drugega upravnega postopka ne more ugotavljati zakonitosti konkretne obdelave osebnih podatkov. Zato v nadaljevanju podajamo splošna pojasnila, ki so pomembna za primer, ki ga opisujete. Splošna Uredba o varstvu podatkov, ki je
- 2018 »nasledila« ZVOP-1, vsebuje določbe o dopustnih pravnih podlagah za obdelavo osebnih podatkov v členu 6
(1), ki v točki (
- c)določa, da je obdelava osebnih podatkov zakonita, če je (med drugim) potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca, pri čemer pa je v drugem odstavku istega člena določeno, da države članice lahko ohranijo ali uvedejo podrobnejše določbe, da bi prilagodile uporabo pravil te uredbe v zvezi z obdelavo osebnih podatkov za zagotovitev skladnosti s točkama (
- c)in (
- e)odstavka 1, tako da podrobneje opredelijo posebne zahteve v zvezi z obdelavo ter druge ukrepe za zagotovitev zakonite in poštene obdelave, tudi za druge posebne primere obdelave iz poglavja IX. Zakonsko podlago v smislu navedene določbe Splošne uredbe o varstvu podatkov predstavlja 9. člen ZVOP-1. Določba prvega odstavka 9. člena ZVOP-1 določa, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Po drugem odstavku pa lahko nosilci javnih pooblastil obdelujejo osebne podatke tudi na podlagi osebne privolitve posameznika, kadar ne gre za izvrševanje njihovih nalog kot nosilcev javnih pooblastil. Po četrtem odstavku 9. člena ZVOP-1 se lahko, ne glede na prvi odstavek tega člena, v javnemu sektorju izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo. V takšnem primeru bi morala biti namen snemanja in obdelava posnetka opredeljena v notranjem aktu organa javnega sektorja (v vašem primeru fakultete), tako da ni dvoma o tem, da so vsi udeleženci sestanka obveščeni, da se sestanki snemajo, za kakšen namen in koliko časa se bodo posnetki hranili. Če obdelava osebnih podatkov ni nujna za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, se snemanje lahko izvaja le na podlagi predhodne privolitve udeležencev (točka (
- a)člena 6
(1)Splošne uredbe), pri čemer pa posameznik snemanje lahko odkloni, kar pa zanj ne sme imeti negativnih posledic. V nasprotnem primeru bi bilo tovrstno početje nedopustno. V tem delu IP še dodaja, da je posameznika oz. vse udeležence sestanka ali seje predhodno treba seznaniti s samim namenom snemanja, nadaljnji obdelavi posnetka (kdo bo eventualni uporabnik teh posnetkov), kdo bo upravljavec zbirke osebnih podatkov in seveda o roku njegove hrambe. Več o sami privolitvi si lahko preberete na spletni strani IP https://www.ip-rs.si/zakonodaja/reforma-evropskega-zakonodajnega-okvira-za-varstvo-osebnih-podatkov/kljucna-podrocja-uredbe/privolitev/. Splošna uredba po opredelitvi pravnih temeljev za obdelavo osebnih podatkov v členih 13 in 14 določa pravice posameznika do informacij, ki mu jih mora podati upravljavec osebnih podatkov pred ali ob začetku obdelave njegovih osebnih podatkov. Člen 13 Splošne uredbe tako določa nabor informacij, ki jih mora upravljavec osebnih podatkov zagotoviti posamezniku, kadar se osebni podatki pridobijo od posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, med drugim identiteto in kontaktne podatke upravljavca; namene in pravno podlago za obdelavo; uporabnike ali kategorije uporabnikov osebnih podatkov ter nadalje tudi obdobje hrambe osebnih podatkov; obstoj pravic posameznika; obstoj pravice do preklica privolitve; pravico do vložitve pritožbe pri nadzornem organu. Na zahtevo ima posameznik skladno s členom 15
(1)nadalje pravico od upravljavca dobiti potrditev, ali se v zvezi z njim obdelujejo osebni podatki, in kadar je temu tako, dostop do osebnih podatkov in naslednje informacije: (
- a)namene obdelave; (
- b)vrste zadevnih osebnih podatkov; (
- c)uporabnike ali kategorije uporabnika, ki so jim bili ali jim bodo razkriti osebni podatki, zlasti uporabnike v tretjih državah ali mednarodnih organizacijah; (
- d)kadar je mogoče, predvideno obdobje hrambe osebnih podatkov ali, če to ni mogoče, merila, ki se uporabijo za določitev tega obdobja; (
- e)obstoj pravice, da se od upravljavca zahteva popravek ali izbris osebnih podatkov ali omejitev obdelave osebnih podatkov v zvezi s posameznikom, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali obstoj pravice do ugovora taki obdelavi; (
- f)pravico do vložitve pritožbe pri nadzornem organu; (
- g)kadar osebni podatki niso zbrani pri posamezniku, na katerega se ti nanašajo, vse razpoložljive informacije v zvezi z njihovim virom; (
- h)obstoj avtomatiziranega sprejemanja odločitev, vključno z oblikovanjem profilov iz člena 22
(1)in
(4), ter vsaj v takih primerih smiselne informacije o razlogih zanj, kot tudi pomen in predvidene posledice take obdelave za posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. V vašem primeru vam svetujemo, da pri upravljavcu osebnih podatkov vložite zahtevo za pridobitev informacij skladno s členom 15
(1)Splošne uredbe. Obrazec zahteve je dostopen na naslovu https://www.ip-rs.si/obrazci/varstvo-osebnih-podatkov/. V primeru nezakonite obdelave osebnih podatkov ali kadar je izpolnjen namen zakonite obdelave pa ima posameznik možnost zahtevati tudi izbris osebnih podatkov na podlagi člena 17 Splošne uredbe. Več o tem si lahko preberete na https://tiodlocas.si/zelim-izbrisati-svoje-podatke/. Ob zaključku IP še dodaja, da lahko posameznik, ki meni, da se s snemanjem posega v njegove osebnostne pravice, uporabi institute civilnega ali kazenskopravnega varstva, ki mu jih daje zakonodaja, in sodijo v pristojnost sodišč. Tako je posameznik, ki neupravičeno snema druge, lahko podvržen odškodninski tožbi (
- člen Obligacijskega zakonika) ali uvedbi kazenskega postopka zaradi možnega kaznivega dejanja neupravičenega zvočnega snemanja (
- člen Kazenskega zakonika) ali slikovnega snemanja (
- člen Kazenskega zakonika). Odgovor na vprašanji pod c Do tega vprašanja se IP ne more opredeliti, saj ne sodi v njegovo ingerenco oziroma nanj ni pristojen. Odgovor na vprašanji pod d Vedno, kadar se obdelujejo osebni podatki, je treba spoštovati vse veljavne in relevantne predpise glede varstva osebnih podatkov. Do vprašanja javnosti prepisa zvočnega posnetka in/ali zapisnika se IP ne more opredeliti, saj gre lahko za vprašanje javnosti dokumenta v skladu z Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB; s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZDIJZ). Vsakomur je namreč omogočen prost dostop do informacij javnega značaja, obstajajo pa tudi izjeme od prostega dostopa, med drugim izjema varstva osebnih podatkov (
- točka prvega odstavka
- člena ZDIJZ). Kadar pa gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, pa se dovoli tudi dostop do podatkov, ki so sicer izvzeti od prostega dostopa, torej tudi dostop do osebnih podatkov (gl. tretji odstavek
- člena ZDIJZ). IP je na področju dostopa do informacij javnega značaja pritožbeni organ, zato se vnaprej ne sme opredeljevati do vprašanja, kateri podatki konkretno bi predstavljali prosto dostopne informacije javnega značaja. Svetujemo, da si več o pravicah posameznika glede varstva podatkov preberete na naši spletni strani www.tiodlocas.si. Vsa mnenja IP so objavljena in dostopna na naši spletni strani: https://www.ip-rs.si/vop/. Prav tako pa so vsa ključna področja, kot jih ureja Splošna uredba o varstvu podatkov predstavljena na: https://www.ip-rs.si/zakonodaja/reforma-evropskega-zakonodajnega-okvira-za-varstvo-osebnih-podatkov/kljucna-podrocja-uredbe/, kjer lahko najdete veliko koristnih nasvetov glede bistvenih obveznosti podjetij in drugih organizacij za pravilno izvajanje ukrepov varstva osebnih podatkov. Lep pozdrav, Mojca Prelesnik informacijska pooblaščenka Pripravila: mag. Polona Merc, univ. dipl. prav., svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov To mnenje je nastalo v okviru projekta »Programa pravice, enakost in državljanstvo 2014-2020«, ki ga financira Evropska unija. Vsebina tega mnenja predstavlja neobvezno mnenje Informacijskega pooblaščenca in je izključno njegova odgovornost. Evropska komisija ne sprejema odgovornosti glede uporabe informacij, ki jih mnenje zajema. O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026