← Slovenija

Razkritje zdravstvenih podatkov policiji - IPRS

Razkritje zdravstvenih podatkov policiji + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 24.08.2020 Številka: 07121-1/2020/1453 Kategorije:Policijski postopki, Posebne vrste, Pravne podlage, Pridobivanje OP iz zbirk, Zdravstveni osebni podatki --> Kategorije: Policijski postopki, Posebne vrste, Pravne podlage, Pridobivanje OP iz zbirk, Zdravstveni osebni podatki Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne
  2. 2020 prejeli vaše zaprosilo za mnenje, ali lahko policiji na njihovo zaprosilo, na podlagi
  3. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) sporočite zdravstveno in duševno stanje pacientke, ki ste jo obravnavali. Policija želi tudi informacijo, ali je bila iskana zdravstvena pomoč posledica psihičnega nasilja. Pacientkine privolitve ne morete pridobiti, ker se ne odziva. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z
  4. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  5. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov),
  6. točko prvega odstavka
  7. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  8. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Če je izvajalec zdravstvene dejavnosti, kjer opravljate delo v konkretnem primeru nastopal kot ovaditelj za domnevno kaznivo dejanje, je policija na podlagi
  9. člena in
  10. člena ZKP ter na podlagi
  11. člena in
  12. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol) upravičena do relevantnih informacij (npr. zdravstvenih podatkov iz zdravstvene dokumentacije, interpretacije teh podatkov, osebnega mnenja zdravnika, informacij o osebnih zaznavah zdravnika ipd.) v zvezi z zdravstveno obravnavo pacienta. Privolitev pacienta v teh primerih ni pogoj za zakonito posredovanje informacij. O b r a z l o ž i t e v: V konkretnem primeru sklepamo, da je izvajalec zdravstvene dejavnosti, kjer opravljate delo predhodno pri policiji podal ovadbo za domnevno kaznivo dejanje. V tem primeru je
  13. člen ZKP lahko pravna podlaga za dajanje podatkov oziroma informacij policiji. V drugem odstavku omenjenega člena je namreč določeno, da »obenem z ovadbo ovaditelj navede dokaze, za katere ve. Ne glede na določbe zakonov, ki urejajo različne oblike tajnosti oziroma zaupnosti, pravne osebe zasebnega ali javnega prava, samostojni podjetniki posamezniki in podružnice tujih podjetij v Sloveniji z naznanitvijo kaznivega dejanja posredujejo tudi podatke, ki nastanejo ali jih pridobijo pri ali v zvezi s svojo dejavnostjo, pa je z zakonom ali s sklepom pristojnega organa subjekta določeno, da jih morajo varovati kot tajne oziroma zaupne oziroma da jih ne smejo razkriti drugim«. Omenjena določba se nanaša tudi na zdravstvene podatke ter na izvajalce zdravstvene dejavnosti. Poleg te določbe je v konkretnem primeru lahko dopolnilna pravna podlaga za ugoditev predmetnemu zaprosilu policije tudi: prvi, drugi in tretji odstavek
  14. člena ZKP; prvi odstavek
  15. člena ZNPPol, ki določa, da »če policisti zaradi opravljanja policijskih nalog zbirajo osebne in druge podatke o osebah iz obstoječih zbirk podatkov, jim morajo državni organi in pravne osebe, ki na podlagi zakona in v okviru svoje dejavnosti ali v zvezi z njo vodijo zbirke podatkov, zaradi izvajanja pristojnosti in nalog iz tega zakona ter zaradi varstva in učinkovitega uresničevanja interesov pravne države, na podlagi pisne ali podobne izkazljive zahteve brezplačno posredovati zahtevane osebne in druge podatke«; drugi odstavek
  16. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol), ki določa, da »policisti zbirajo osebne in druge podatke neposredno od osebe, na katero se ti podatki nanašajo, in od drugih, ki o tem kaj vedo, ali iz zbirk osebnih podatkov, uradnih evidenc, javnih knjig ali drugih zbirk podatkov«. Naštete zakonske podlage predstavljajo konkretno realizacijo splošne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v (g) točki drugega odstavka člena 9 Splošne uredbe (EU) o varstvu podatkov. Ta določa, da se podatki o zdravstvenem stanju lahko obdelujejo tudi, če »je obdelava potrebna iz razlogov bistvenega javnega interesa na podlagi prava Unije ali prava države članice, ki je sorazmerno z zastavljenim ciljem, spoštuje bistvo pravice do varstva podatkov ter zagotavlja ustrezne in posebne ukrepe za zaščito temeljnih pravic in interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki«. Vzvezi s podobnim vprašanjem je IP že izdal pozitivno mnenje št. 0712-303/2007/2, ki je dostopno na spletni strani IP in se nanaša na starejše pravne podlage ter na nekoliko drugačno dejansko stanje. Lepo vas pozdravljamo, Pripravil: mag. Urban Brulc, univ. dipl. prav. samostojni svetovalec IP Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav. informacijska pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.