Pregledovanje poštnih pošiljk s strani policije + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 28.08.2020 Številka: 07120-1/2020/489 Kategorije:Policijski postopki, Pravne podlage --> Kategorije: Policijski postopki, Pravne podlage Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne
- 2020 prejeli vaše zaprosilo za mnenje, ali lahko policija, v zvezi s preiskovanjem kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa škodljivih sredstev za zdravljenje, pregleda zunanjost določenih izbranih poštnih pošiljk (torej podatke o pošijatelju, prejemniku in deklarirane navedbe o vsebini paketov), z namenom izločitve tistih, za katere bi policija kasneje pridobila sodno odredbo za njihovo odprtje. Kaznivo dejanje naj bi se namreč izvajalo tudi na način pošljanja poštnih pošiljk preko mreže Pošte Slovenije. Pregledale bi se pošiljke, ki niso bile dostavljene zaradi fiktivnih podatkov o prejemnikih in pošiljateljih in pošijke, ki še niso bile odposlane na končne destinacije. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z
- členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
- aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov),
- točko prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Pri tem še pojasnjujemo, da se IP ni pristojen opredeljevati do dopustnosti pregledovanja zunanjosti pošiljk z vidika pravil (pred)kazenskega postopka (npr. kaj spada pod »nadzor pisem in drugih pošiljk« iz
- člena ZKP, zaradi česar je potrebna odredba sodišča) in tudi ne do vprašanja poseganja v ustavno pravico do varstva tajnosti občil, pač pa lahko problematiko obravnava le z ozkega vidika varstva osebnih podatkov. Prav tako se IP ni pristojen dokončno in z najvišjo pravno veljavo opredeliti do vprašanja, kaj so »podatki o dejstvih in okoliščinah poštnega prometa« in ali je podatke o dejstvih in okoliščinah poštnega prometa ter podatke o uporabnikih poštnih storitev, ki so navedeni na pošiljki treba obravnavati enako kot vsebino komunikacije, tako kot naj bi to veljalo za prometne podatke na področju elektronskih komunikacij. Poleg tega se to mnenje nanaša le na podatke, ki se nanašajo na posameznike in ne na druge subjekte (npr. podjetja). Z vidika varstva osebnih podatkov je ob obstoju ustrezne pravne podlage in pod pogojem, da ne gre za vsebino, ki je predmet varstva komunikacijske zasebnosti, dopustno, da policija pregleduje zunanjost poštnih pošiljk zaradi izločanja tistih pošiljk, katerih vsebino bi bilo v nadaljevanju treba pregledati na podlagi sodne odredbe. IP pa ni pristojen presojati o tem, kdaj takšen pregled sodi v okvir posega v zasebnost tajnosti komunikacij in se zanj zahteva sodna odredba. O b r a z l o ž i t e v:
- V prvem odstavku
- člena Zakona o poštnih storitvah (ZPSto-2) je določeno, da kadar je v skladu z zakonom, ki ureja kazenski postopek, potreben zakoniti nadzor zaradi uvedbe ali poteka kazenskega postopka, morajo izvajalci poštnih storitev pristojnemu organu na podlagi odredbe pristojnega organa na svoje stroške omogočiti dostop do vsebine poštnih pošiljk ter sporočiti podatke o dejstvih in okoliščinah poštnega prometa. Po strogi interpretaciji te določbe se zahteva po sodni odredbi ne bi nanašala le na vsebino poštnih pošiljk, temveč tudi na podatke o dejstvih in okoliščinah poštnega prometa. In če med podatke o dejstvih in okoliščinah poštnega prometa spadajo tudi podatki o uporabnikih, ki so redoma navedeni na poštni pošiljki, bi bilo treba tudi za pregled teh pridobiti sodno odredbo. Drugi odstavek
- člena ZPSto-2 pa hkrati določa, da mora pristojni organ izvajalcu poštnih storitev pred pregledom vsebine poštne pošiljke (torej ne pred izročitvijo podatkov o dejstvih in okoliščinah poštnega prometa) izročiti prepis tistega dela izreka odredbe pristojnega organa, ki se nanaša na uporabnika določene poštne storitve.
- »Podatki o dejstvih in okoliščinah poštnega prometa« so urejeni posebej v
- členu ZPSto-2 in »podatki o uporabnikih poštnih storitev (naslovnik in pošiljatelj)« so urejeni ločeno v
- členu ZPSto-2 ter izrecno predmet varstva osebnih podatkov. Ključno je torej ali so podatki o uporabnikih poštnih storitev, ki so sestavni del naslova poštne pošiljke, nekaj drugega, kot podatki o dejstvih in okoliščinah poštnega prometa. Posledično je vprašanje ali torej za podatke o uporabnikih poštnih storitev velja le režim varstva osebnih podatkov in ne režim varstva komunikacijske zasebnosti. Stališče teorije in Ustavnega sodišča RS glede tega, da prometni podatki o komunikaciji uživajo podobno varstvo kot sama vsebina komunikacije, se, kolikor nam je znano, nanaša le na elektronske komunikacije (zlasti telefon in e-pošto), ne pa tudi na fizično oziroma klasično poštno komunikacijo. IP v tem trenutku ni znana odločitev sodišča, ki bi na enak način obravnavala tudi fizično oziroma klasično poštno komunikacijo.
- Če bi za podatke o uporabnikih poštnih storitev veljal le režim varstvu osebnih podatkov in ne režim varstva komunikacijske zasebnosti, potem bi bilo možno, da bi bila v konkretnem primeru podlaga za izvedbo pregledovanja zunanjosti poštnih pošiljk samo
- člen Zakona o nalogah in pooblastilih policije in
- člen ZKP. IP pa se do tega vprašanja ne more opredeliti, saj je pristojen zgolj za vprašanje varstva osebnih podatkov. Do hkratnega pregledovanja zbirk osebnih podatkov pri pošti (npr. interne spremljajoče evidence poštnega prometa) se v tem mnenju ne opredeljujemo, ker se vaše vprašanje nanaša le na podatke, ki so navedeni na samih poštnih pošiljkah (paketih). Dodatno opozarjamo na potrebo po spoštovanju načela najmanjšega obsega podatkov iz (c) točke prvega odstavka člena 5 Splošne uredbe o varstvu podatkov, ki velja za vse obdelave osebnih podatkov. Lepo vas pozdravljamo, Pripravil: mag. Urban Brulc, univ. dipl. prav. samostojni svetovalec IP Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav. informacijska pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026