Skupno upravljanje - IPRS

(7)Splošne uredbe pomeni pojem upravljavec fizično ali pravno osebo, javni organ, agencijo ali drugo telo, ki samo ali skupaj z drugimi določa namene in sredstva obdelave; kadar namene in sredstva obdelave določa pravo Unije ali pravo države članice, se lahko upravljavec ali posebna merila za njegovo imenovanje določijo s pravom Unije ali pravom države članice. Splošna uredba v členu 26 določa, da so skupni upravljavci tisti, ki skupaj določijo namene in načine (sredstva) obdelave. Skupno upravljanje se lahko pojavi v obliki skupne odločitve teh subjektov ali kot posledica združenih odločitev na način, da se odločitve medsebojno dopolnjujejo in so potrebne, da se obdelava opravi tako, da ima občuten vpliv na določitev namenov in sredstev obdelave. Pomembno merilo pri tem je, da obdelava ne bi bila mogoča brez sodelovanja vseh strani v smislu, da je obdelava vsakega subjekta neločljivo povezana. Če take povezave ni, potem upravljavci nastopajo kot samostojni. Ob tem je pomembno poudariti, da vloga samostojnega oziroma skupnega upravljavca ne izhaja iz same vrste, oblike ali narave subjekta, ki obdeluje podatke, temveč iz njegovih konkretnih dejavnosti obdelave v določenem kontekstu. Isti subjekt lahko zato deluje tudi kot samostojni upravljavec za določene dejavnosti obdelave in kot skupni upravljavec ali celo obdelovalec za druge. Opredelitev vloge posameznega subjekta je torej odvisna od posameznih dejavnosti obdelave podatkov. Ali gre v konkretnem primeru za skupno upravljavstvo, je treba oceniti na podlagi dejanske, ne formalne analize dejanskega vpliva na določanje namenov in načinov obdelave. Dejstvo, da pri isti obdelavi sodeluje več subjektov, namreč še ne pomeni, da te nujno delujejo kot skupni upravljavci. Vsako partnerstvo ali sodelovanje namreč še ne pomeni obstoja skupnih upravljavcev; le, če takšno sodelovanje vključuje skupno določitev namenov na eni strani in skupno določitev sredstev na drugi strani, gre za skupne upravljavce. Posamezni skupni upravljavci pa so lahko vključeni v različne stopnje konkretne obdelave osebnih podatkov in v različnem obsegu. Iz primera, ki ga opisujete, sicer ne izhaja, da bi družbi ustanoviteljici z novo ustanovljeno družbo v katerikoli fazi obdelave podatkov posameznih članov skupaj določale namene in načine obdelave, kar kaže na dejstvo, da gre za samostojne upravljavce, kot že sami navajate. Ker pa IP ne pozna konkretnih dogovorov med družbami in drugih okoliščin konkretnega primera, vam dokončnega odgovora ne moremo podati. Ob tem izpostavljamo, da je presoja, ali gre v določenem primeru za skupne upravljavce, primarna naloga in odgovornost upravljavcev samih. IP je izdal tudi Priporočila Informacijskega pooblaščenca glede skupnih upravljavcev, ki so dostopna na spletni strani IP https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/Priporocila/Priporocila_Informacijskega_Pooblascenca_glede_skupnih_upravljavcev_21jan2019.pdf, Evropski odbor za varstvo podatkov pa bo kmalu sprejel smernice o pojmih upravljavca in obdelovalca v Splošni uredbi, ki bodo dodatno razjasnile pomen in različne vloge teh subjektov. Lep pozdrav, Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka Pripravila: Tina Ivanc, univ. dipl. prav., svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026