← Slovenija

Obdelava OP zaposlenih v okviru inšpekcijskega nadzora MNZ - IPRS

Obdelava OP zaposlenih v okviru inšpekcijskega nadzora MNZ + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 26.08.2020 Številka: 07121-1/2020/1472 Kategorije:Policijski postopki, Pravne podlage --> Kategorije: Policijski postopki, Pravne podlage Prejeli smo vaša vprašanja glede obdelave tajnih podatkov in osebnih podatkov v okviru izvedbe inšpekcijskega nadzora, ki ga izvaja Inšpektorat Republike Slovenija za notranje zadeve (v nadaljevanju: IRSNZ). Kot navajate, gre za preverjanje skladnosti poslovanja z določili Zakona o tajnih podatkih (v nadaljevanju: ZTP) pri poslovanju s tajnimi podatki. Del preverjanje je tudi hramba posameznih tajnih podatkov različnih stopenj na prenosnih računalnikih, ki jih imajo posamezni uslužbenci v osebni zadolžitvi. Navajate da 42.c člen ZTP določa, da inšpektor opravlja inšpekcijski nadzor v organih in organizacijah, navedenih v
  2. členu ZTP, tako da preverja sistem določanja, označevanja, varovanja in dostopa do tajnih podatkov. Inšpektor pri izvajanju svojih pooblastil ne sme zahtevati vpogleda v vsebino tajnega podatka, razen v interne pravne akte organa oziroma organizacije, ki urejajo način izvajanja tega zakona. Dodatno pojasnjujete, da
  3. člen Zakona o inšpekcijskem nadzoru (v nadaljevanju: ZIN) določa, da ima inšpektor sicer pravico pregledati poslovne knjige, pogodbe in druge dokumente ter poslovanje in dokumentacijo kadar se vodijo in hranijo na elektronskem mediju in zahtevati izdelavo njihove pisne oblike, ki mora verodostojno potrjevati elektronsko obliko, vendar pa je pooblastila inšpektorja treba razlagati ozko skladno z namenom. Slednja določba v smislu določbe 42.c člena ZTP, upoštevaje restrikcijo
  4. člena Ustave RS, na podlagi katere je zagotovljena nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti in osebnostnih pravic ter restrikcijo določb 219.a člena Zakona o kazenskem postopku (ki nedotakljivost elektronske naprave enači z nedotakljivostjo stanovanja) in v povezavi z določbo drugega odstavka
  5. člena ZIN, po vašem mnenju pomeni, da zaposleni niso dolžni omogočiti dostopa do vpogleda v računalniku, ki ga imajo v osebni zadolžitvi, saj je tak poseg po našem mnenju nedopusten in nezakonit. Sprašujete:
  6. Ali lahko inšpektorji IRSNZ sploh izvajajo izredni inšpekcijski nadzor na opisani način z ukazovanjem, da zaposleni na podlagi iskalnih nizov odpirajo posamezne datoteke, ki jih imajo shranjene na službenih prenosnih računalnikih v osebni zadolžitvi?
  7. Ali lahko inšpektorji IRSNZ vpogledujejo v elektronsko pošto zaposlenih? Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi
  8. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  9. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba),
  10. točke prvega odstavka
  11. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  12. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. IP uvodoma pojasnjuje, da ni pristojen za tolmačenje predpisov glede izvajanja Zakona o tajnih podatkov, ampak zgolj za vprašanja varstva osebnih podatkov. Tudi v tem delu lahko IP podaja nezavezujoča mnenja in pojasnila, ne sme pa izven konkretnih inšpekcijskih postopkov vnaprej potrjevati posameznih rešitev ali konkretnih dejanj obdelave osebnih podatkov z vidika skladnosti s Splošno uredbo o varstvu podatkov in ZVOP-
  13. IP tudi ni pristojen za varovanje širše pravice do zasebnosti, ki jo varuje
  14. člen Ustave RS in pravice do tajnost pisem in drugih občil (kamor lahko sodi tudi vsebina elektronskih sporočil), ki jo varuje
  15. člen Ustave RS. Slednji določa, da lahko samo zakon predpiše, da se na podlagi odločbe sodišča za določen čas ne upošteva varstvo tajnosti pisem in drugih občil in nedotakljivost človekove zasebnosti, če je to nujno za uvedbo ali potek kazenskega postopka ali za varnost države. Konkretnih odgovorov na vaša vprašanja vam zato IP ne more in ne sme podati, saj za to ni pristojen. Četudi dokončno presojo zakonitosti obdelave osebnih podatkov tudi sicer lahko IP poda le v konkretnem inšpekcijskem postopku, pa IP skladno s Sklepom Ustavnega sodišča RS št. U-I-92/12-13 z dne
  16. 2013 (http://odlocitve.us-rs.si/documents/8b/89/u-i-92-122.pdf) inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem ZVOP-1 ne sme izvajati tako, da pri izvrševanju svojih zakonsko določenih pooblastil poseže v posamične pravne postopke, ki jih vodijo za to pristojni državni organi ter ne sme preverjati, ali se v konkretnih pravnih postopkih ustavnoskladno in zakonito spoštuje varstvo osebnih podatkov. Kot je v citiranem sklepu zapisalo Ustavno sodišče, bi bila zakonska podlaga, ki bi to omogočala, v nasprotju z načelom samostojnosti pristojnega državnega organa pri odločanju (drugi odstavek
  17. člena Ustave za upravne organe,
  18. člen Ustave za sodišča) ter v nasprotju z rednim sistemom pravnih sredstev oz. vzpostavljeno hierarhično strukturiranostjo državne oblasti (načelo večstopenjskega odločanja) in s tem v nasprotju z načeli pravne države (
  19. člen Ustave). Ta načela zahtevajo, da o pravicah in obveznostih fizičnih in pravnih oseb odločajo pristojni organi v postopkih, ki so vnaprej zakonsko določeni, pri čemer se njihove odločitve lahko preverjajo le v vnaprej določenih postopkih s pravnimi sredstvi pred pristojnimi organi. V primeru, ki ga navajate mora torej pristojni inšpekcijski organ v okviru inšpekcijskega postopka, upoštevajoč načelo sorazmernosti, presoditi, kateri ukrepi in dokazi so potrebni, zakoniti in primerni za učinkovito izvedbo inšpekcijskega nadzora. Pooblastila inšpekcijskih organov določajo predpisi, zlasti ZIN. Na področju nadzora izvrševanja določba ZTP pa določena dodatna pooblastila, kot sami navajate, določa tudi ZTP. ZIN med drugim v
  20. členu določa, da morajo inšpektorji opravljati svoje naloge tako, da pri izvrševanju svojih pooblastil posegajo v delovanje pravnih in fizičnih oseb le v obsegu, ki je nujen za zagotovitev učinkovitega inšpekcijskega nadzora. Konkretna pooblastila inšpektorjev pa ureja ZIN zlasti v
  21. členu, ki določa, da ima pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora inšpektor pri fizični ali pravni osebi, pri kateri opravlja inšpekcijski nadzor, pravico: pregledati prostore, objekte, postroje, naprave, delovna sredstva, napeljave, predmete, blago, snovi, poslovne knjige, pogodbe, listine in druge dokumente ter poslovanje in dokumentacijo državnih organov, gospodarskih družb, zavodov, drugih organizacij in skupnosti ter zasebnikov, vstopiti na parcele in zemljišča fizičnih in pravnih oseb, pregledati poslovne knjige, pogodbe, listine in druge dokumente ter poslovanje in dokumentacijo, kadar se vodijo in hranijo na elektronskem mediju ter zahtevati izdelavo njihove pisne oblike, ki mora verodostojno potrjevati elektronsko obliko, zaslišati stranke in priče v upravnem postopku, pregledati listine, s katerimi lahko ugotovi istovetnost oseb, brezplačno pridobiti in uporabljati osebne in druge podatke iz uradnih evidenc in drugih zbirk podatkov, ki so potrebni za izvedbo inšpekcijskega nadzora, brezplačno vzeti vzorce blaga in opraviti preiskave vzetih vzorcev, brezplačno vzeti vzorce materialov in opreme za potrebe preiskav, fotografirati ali posneti na drug nosilec vizualnih podatkov osebe, prostore, objekte, postroje, napeljave in druge predmete iz prve alinee, reproducirati listine, avdiovizualne zapise in druge dokumente, zaseči predmete, dokumente in vzorce v zavarovanje dokazov, opraviti navidezni nakup na način, da se po opravljenem nakupu izkaže s službeno izkaznico, če se na ta način lahko ugotovijo znaki prekrška oziroma podatki o kršitelju, opraviti druga dejanja, ki so v skladu z namenom inšpekcijskega nadzora. Pravne in fizične osebe, zoper katere se ne vodi inšpekcijski postopek, in ki razpolagajo z domnevnimi dokazi oziroma drugimi, tudi osebnimi podatki, potrebnimi za izvedbo inšpekcijskega nadzora, morajo na zahtevo inšpektorja posredovati dokaze in druge, tudi osebne podatke, oziroma morajo omogočiti zaslišanje prič za pridobitev teh dokazov ali drugih, tudi osebnih podatkov, najkasneje v treh dneh od prejema njegove zahteve. Pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora lahko inšpektor za največ 15 dni odvzame dokumentacijo, ki jo potrebuje za obravnavanje dejanskega stanja v obravnavani zadevi, če meni, da obstaja utemeljen sum kršitev zakonov ali drugih predpisov, in če s tem ne ovira dejavnosti fizične ali pravne osebe. O odvzemu dokumentacije izda inšpektor potrdilo. Dokumentacije državnih organov, ki je določena kot tajna, inšpektor ne sme odvzeti. IP pa o konkretnih načinih in izvedbi teh pooblastil ter načinu vodenja posameznega inšpekcijskega postopka ne more in ne sme presojati. O tem mora presojati inšpekcijski organ, ki odloča v konkretnem postopku in upoštevati vse okoliščine posameznega primera, navedene predpise in Ustavo RS. V primeru spora oz. vloženega pravnega sredstva pa o zakonitosti dela inšpekcijskih organov presoja pristojno sodišče. Zaključno IP še pojasnjuje, da podatki o pravnih osebah oz. poslovnih subjektih ne spadajo med osebne podatke in niso varovani s predpisi s področja varstva osebnih podatkov. V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo. Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka Pripravila: Alenka Jerše, univ. dipl. prav. namestnica informacijske pooblaščenke O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.