Videonadzor okolice večstanovanjske stavbe - IPRS

Videonadzor okolice večstanovanjske stavbe + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 01.09.2020 Številka: 07121-1/2020/1510 Kategorije:Informiranje posameznika, Pravne podlage, Stanovanjsko in nepremičninsko pravo, Video in avdio nadzor --> Kategorije: Informiranje posameznika, Pravne podlage, Stanovanjsko in nepremičninsko pravo, Video in avdio nadzor Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po elektronski pošti prejel vaš dopis, v katerem nas sprašujete, ali bi bila dopustna postavitev videonadzornega sistema pred in za večstanovanjsko stavbo (npr. klančina pred stavbo, plato za stavbo), kjer hodijo mimo tudi naključni mimoidoči, ne le stanovalci, ali bi šlo za prevelik poseg v zasebnost posameznikov. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. IP v okviru neobvezujočega mnenja ne more podati dokončnega odgovora na vaša vprašanja, temveč to lahko stori zgolj v okviru postopka inšpekcijskega nadzora, ko se v konkretnih okoliščinah ugotovi dejansko stanje obdelave osebnih podatkov. Zato vam glede dopustnega izvajanja videonadzora v večstanovanjski stavbi posredujemo zgolj splošno mnenje. Pri tem izrecno poudarjamo, da ne gre za mnenje glede dopustnosti vzpostavitve videonadzora po fotografijah, ki ste jih poslali. ZVOP-1 poleg splošnih določb o videonadzoru (75. člen) eksplicitno ureja le videonadzor dostopov v uradne službene oziroma poslovne prostore (75. člen), videonadzor v večstanovanjskih stavbah (76. člen) ter videonadzor delovnih prostorov (77. člen). V primeru, da je okolica večstanovanjske stavbe, ki je pod videonadzorom v skupni lasti etažnih lastnikov v večstanovanjski stavbi, kar v vašem sporočilu tudi navajate, se kot pravna podlaga za zakonito izvajanje videonadzora tako vhoda v stavbo kot tudi okolice stavbe uporablja 76. člen ZVOP-1. Navedeno pomeni, da se izvajanje videonadzora nad vhodom in okolico šteje za zakonito, če ima izvajalec videonadzora (upravljavec osebnih podatkov) pisno privolitev solastnikov (etažnih lastnikov), ki imajo v lasti več kot 70 odstotkov solastniških deležev, ter če je izvajanje videonadzora potrebno za varnost ljudi in premoženja (dokazovanje upravičenosti vzpostavitve videonadzora je na strani izvajalca in etažnih lastnikov, ki morajo izkazati, da obstaja verjetnost ogrožanja življenja ali telesa posameznikov oziroma nastanka premoženjske škode). Izvajalec videonadzora mora ob tem izpolniti še druge pogoje, določene v 74. in 76. členu ZVOP-1, in sicer mora o izvajanju videonadzora objaviti ustrezno obvestilo ter videonadzorni sistem zavarovati pred dostopom nepooblaščenih oseb (drugi, tretji in peti odstavek 74. člena), poleg tega pa mora zagotoviti, da se bodo z videonadzorom nadzorovali le skupni prostori, da se ne bo izvajal videonadzor vhodov v posamezna stanovanja, in da ne bo mogoče izvajati sprotno ali naknadno pregledovanje posnetkov videonadzornega sistema preko interne kabelske televizije, javne kabelske televizije, interneta ali s pomočjo drugega telekomunikacijskega sredstva, ki lahko prenaša te posnetke (tretji, četrti in peti odstavek 76. člena). Kot rečeno navedeni pogoji veljajo za izvajanje videonadzora na vstopu v večstanovanjsko stavbo ter za izvajanje videonadzora nad okolico večstanovanjske stavbe zgolj v primeru, da je okolica stavbe v solastnini etažnih lastnikov ali kakorkoli drugače pripada stavbi (npr. funkcionalno zemljišče). Če pa bi se izkazalo, da okolica ali njen del, ki jo pokriva videonadzor, ni v skupni lasti lastnikov stanovanj v večstanovanjski stavbi, je videonadzor okolice dopusten le ob soglasju lastnika, pod pogojem, če za izvajanje takšnega videonadzora obstaja katera od pravnih podlag iz prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe, ki določa, da je obdelava zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev: (

1. a)posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov; (
2. b)obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe; (
3. c)obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca; (
4. d)obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe; (
5. e)obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu; (
6. f)obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok. V takšnem primeru bi se kot pravna podlaga za izvajanje videonadzora okolice stavbe potencialno lahko uporabila točka (
7. f)prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe, kar pomeni, da mora izvajalec videonadzora izkazati zakonite interese (npr. varovanje ljudi in premoženja), zaradi katerih je potrebno izvajati videonadzor, poleg tega pa mora znati obrazložiti, zakaj nad temi interesi ne prevladajo interesi ali temeljne svoboščine posameznikov, nad katerimi se izvaja videonadzor. Izvajanje takšnega videonadzora je lahko dopustno v primeru, če so kamere postavljene in uporabljene za njihov običajen namen, tj. zagotavljanje varnosti ljudi in premoženja in če se z videonadzorom nesorazmerno ne posega v posameznikovo pravico do zasebnosti. Zaradi tega mora biti videonadzor usmerjen na točno določen in omejen prostor (npr. zgolj na del parkirišča, kjer ima parkirano svoje vozilo, ne pa tudi na tisti del okolice, kjer ni stvari, ki bi jih bil posameznik upravičen varovati), s takšnim videonadzorom se praviloma ne sme snemati vhodov v stanovanja, izvajalec videonadzora pa mora izpolniti tudi vse zgoraj omenjene zahteve iz 74. člena ZVOP-1. Glede na vse navedeno in upoštevaje dejansko stanje iz vašega sporočila, je potrebno za spoštovanje pravic vseh posameznikov (ne le etažnih lastnikov, temveč tudi mimoidočih) do varstva osebnih podatkov dosledno ravnati po določbah 74. in 76. člena ZVOP-1. Več informacij v zvezi z videonadzorom najdete v Smernicah o videonadzoru, ki so dostopne na spletni strani IP, na naslovu: https://www.ip-rs.si/publikacije/prirocniki-in-smernice/, poleg tega pa si lahko ogledate tudi neobvezna mnenja, ki jih je IP izdal v zvezi z izvajanjem videonadzora in so objavljena na naslovu https://www.ip-rs.si/vop/, vsebinsko področje »Video in avdio nadzor«. Svetujemo, da si več o pravicah posameznika glede varstva podatkov preberete na naši spletni strani www.tiodlocas.si. Vsa mnenja IP so objavljena in dostopna na naši spletni strani: https://www.ip-rs.si/vop/. Prav tako pa so vsa ključna področja, kot jih ureja Splošna uredba o varstvu podatkov predstavljena na: https://www.ip-rs.si/zakonodaja/reforma-evropskega-zakonodajnega-okvira-za-varstvo-osebnih-podatkov/kljucna-podrocja-uredbe/, kjer lahko najdete veliko koristnih nasvetov glede bistvenih obveznosti podjetij in drugih organizacij za pravilno izvajanje ukrepov varstva osebnih podatkov. Lep pozdrav, Mojca Prelesnik informacijska pooblaščenka Pripravila: mag. Polona Merc, univ. dipl. prav., svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov To mnenje je nastalo v okviru projekta »Programa pravice, enakost in državljanstvo 2014-2020«, ki ga financira Evropska unija. Vsebina tega mnenja predstavlja neobvezno mnenje Informacijskega pooblaščenca in je izključno njegova odgovornost. Evropska komisija ne sprejema odgovornosti glede uporabe informacij, ki jih mnenje zajema. O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.
8. si)Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026