Objava videa in fotografije za referenco + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 11.08.2020 Številka: 07121-1/2020/1398 Kategorije:Definicija OP, Fotografije kot OP, Informiranje posameznika, Pogodbena obdelava podatkov, Pravne podlage --> Kategorije: Definicija OP, Fotografije kot OP, Informiranje posameznika, Pogodbena obdelava podatkov, Pravne podlage Obrnili ste se na Informacijskega pooblaščenca RS (v nadaljevanju IP) s svojim zaprosilom za mnenje. Pojasnjujete, da se ukvarjate s snemanjem in fotografiranjem. Zanima vas, kdo je odgovoren za pridobivanje privoljenj za objavo osebnih podatkov (fotografij/videa), oziroma kdo odgovarja v primeru kršitve in pritožbe posameznika – če je naročnik fizična oseba in če je naročnik pravna oseba? Menite, da je odgovoren naročnik, če je pravna oseba (na primer: če vas najamejo za snemanje in produkcijo videa otvoritve novih prostorov podjetja, končani video pa ob privoljenju naročnika javno objavite tudi na svoji spletni strani za namen lastne reference. V tem primeru predvidevate, da je naročnik pridobil potrebna soglasja, saj so ga tudi sami javno objavili). Menite, da je drugače v primeru, ko je naročnik fizična oseba (na primer pri fotografiranju poroke, ko se s stranko dogovorite, da bodo fotografije objavljene tudi javno na vaši spletni strani, kjer si lahko svatje ogledajo fotografije iz poroke) Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z
- členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
- aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov),
- točko prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. IP v okviru mnenja ne more presojati zakonitosti konkretne obdelave osebnih podatkov. Slednje lahko stori le v okviru konkretnega inšpekcijskega ali drugega ustreznega postopka. Glede vaših vprašanj, ki se nanašajo na odgovornost, IP najprej pojasnjuje, da je treba najprej ločiti različna področja in postopke, v katerih lahko pride do odgovornosti v primeru javne objave fotografije ali videa:
(1)Kazenska odgovornost – odgovornost za kazniva dejanja, ki so storjena z javno objavo fotografij ali video posnetkov opredeljuje Kazenski zakonik (KZ-1), na primer Neupravičeno slikovno snemanje (138. člen), po katerem kdor neupravičeno slikovno snema ali naredi slikovni posnetek drugega ali njegovih prostorov brez njegovega soglasja in pri tem občutno poseže v njegovo zasebnost ali kdor tako snemanje neposredno prenaša tretji osebi ali ji tak posnetek prikazuje ali kako drugače omogoči, da se z njim neposredno seznani, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta. Za ugotavljanje in pregon storilcev kaznivih dejanj IP ni pristojen, temveč sta pristojna policija in tožilstvo.
(2)Civilna odgovornost – javna objava fotografije brez soglasja posnetega lahko predstavlja poseg v osebnostne pravice osebe na fotografiji ali posnetku. Če posameznik zaradi posega v njegove osebnostne pravice utrpi materialno ali nematerialno škodo (npr. krnitev ugleda, ipd.), lahko prek sodišča zahteva odškodnino. Za ugotavljanje civilnopravne odgovornosti IP ni pristojen, pristojna so sodišča.
(3)Odgovornost za prekršek v zvezi z varstvom osebnih podatkov – javna objava posnetka ali fotografije lahko predstavlja (vendar v omejenih primerih) obdelavo osebnih podatkov v smislu Splošne uredbe. V tem delu IP je pristojen in lahko poda stališče le s tega vidika. Fotografije oziroma videoposnetki pomenijo varovane podatke po Splošni uredbi le, kadar določajo ali omogočajo določljivost posameznika, predvsem takrat, ko je posameznik na fotografiji oziroma videoposnetku jasno in nedvoumno razviden in bi se ga dalo na ta način identificirati, prepoznati in določiti ali, ko se hkrati s fotografijo obdelujejo tudi drugi osebni podatki o posamezniku (npr. njegovo ime in priimek, njegova letnica rojstva in podobno). Torej, če lahko glede na pojasnjeno fotografije udeležencev določenega dogodka štejemo za varovane osebne podatke, gre najverjetneje za zbirko osebnih podatkov, ki se obdeluje že zgolj z njenim hranjenjem kot tudi z vsemi nadaljnjimi ravnanji obdelave (npr. objavo) (glej tudi mnenje 0712-1/2019/637, z dne 18.03.2019). Na področju varstva osebnih podatkov je treba za ugotavljanje odgovornosti ločiti tudi ali gre v konkretnem primeru za 'upravljavca' ali 'obdelovalca' osebnih podatkov. Upravljavec je odgovoren za zagotovitev pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov (skladno s členom 6
(1)Splošne uredbe – npr. privolitev posameznikov). Upravljavec je tisti, ki določa sredstva in namene obdelave osebnih podatkov. Upravljavec osebnih podatkov lahko za izvedbo posameznih dejanj obdelave osebnih podatkov najame obdelovalca osebnih podatkov. Obdelovalec deluje le pod dokumentiranimi navodili upravljavca, v skladu s pisno pogodbo o obdelavi osebnih podatkov, ki vsebuje vse elemente ki jih predpisuje člen 28 Splošne uredbe. Če obdelovalec deluje izven navodil upravljavca, se ga šteje za samostojnega upravljavca osebnih podatkov (več o pogodbeni obdelavi osebnih podatkov: Smernice Informacijskega pooblaščenca o (pogodbeni) obdelavi osebnih podatkov). Za lažje razumevanje razmerij in ključnih obveznosti upravljavca in obdelovalca osebnih podatkov je IP pripravil infografiko: GDPR na kratko. Infografika služi kot shematično kazalo, ki s klikom do dodatnih vsebin in pojasnil omogoča uporabniku, da se seznani s pravili varstva osebnih podatkov. Upravljavca praviloma ne gre enačiti z »naročnikom storitve« in obdelovalca z »izvajalcem« saj poslovno razmerje ni bistveno v zvezi z določitvijo upravljavca osebnih podatkov. V primeru, ko bi podjetje (naročnik) najelo izvajalca za snemanje in produkcijo videa otvoritve novih prostorov podjetja, končani video pa bi izvajalec objavil na svoji spletni strani za namen lastne reference, bi šlo za namen, ki ga je določil izvajalec (objava za referenco) in s sredstvi, ki jih je določil izvajalec (na svoji spletni strani). V tem primeru je torej upravljavec osebnih podatkov izvajalec, ki je odgovoren tudi za zagotovitev pravne podlage za morebitno obdelavo osebnih podatkov. Soglasje naročnika za objavo pa izvajalca ne razbremenjuje odgovornosti za zagotovitev zakonitosti objave, ki jo izvede kot upravljavec. Enako velja tudi, ko je naročnik videa fizična oseba (primer snemanja poroke). Razlika je le v tem, da je podjetje, ki bi naročilo izdelavo promocijskega videa za svoje potrebe in ga želi čim bolj razširjati, je tudi bolj verjetno poskrbelo za zakonitost svoje objave skladno s 6
(1)Splošne uredbe (npr. privolitve snemanih) in za ustrezno informiranje posameznikov skladno s členom 13 Splošne uredbe. S tem ko posamezniki bolj pričakujejo objavo (in je javna objava že izvedena s strani drugega naročnika), takšna obdelava za posameznike predstavlja manjše tveganje za poseg v njihove pravice in svoboščine in je bolj verjetno, da bo tudi nadaljnja objava zakonita – ni pa to nujno, saj se vsakokratna objava presoja zase. Vaše mnenje – da je naročnik, ki je pravna oseba, v vsakem primeru odgovoren za posledice objave na vaši spletni strani – torej ne drži. Za zakonitost je vselej odgovoren upravljavec – torej tisti, ki določa sredstva in namene obdelave osebnih podatkov. Za zakonitost obdelave mora biti izpolnjen vsaj en izmed pogojev navedenih v določbi 6
(1)Splošne uredbe – npr.: osebna privolitev oseb na posnetkih ali fotografijah po določbi 6
(1)(a); sklenitev pogodbe s posameznikom, na katerega se osebni podatki nanašajo (člen 6
(1)(b)); zakoniti interes po določbi 6
(1)(f); idr. Izbira in utemeljitev ustrezne pravne podlage je odgovornost upravljavca osebnih podatkov, ki oceni vse okoliščine konkretnega primera. Za javno objavo fotografij ali video posnetkov IP priporoča zbiranje privolitev oseb na posnetkih, ker se na ta način zagotovi kar največ nadzora posamezniku nad obdelavo njegovih osebnih podatkov. Ni pa nujno nezakonita tudi javna objava, ki bi bila izvedena brez predhodne privolitve. Obstajajo tudi druge pravne podlage, vendar pa je v tem primeru treba zadostiti dodatnim pogojem – v primeru obdelave brez privolitve na podlagi zakonitih interesov (6
(1)(f) Splošne uredbe) je med drugim zelo pomembno tudi: da imajo udeleženi možnost konkretni objavi ugovarjati – tako, da so ustrezno obveščeni o pravici do ugovora skladno s členom 21 Splošne uredbe; da upravljavec poskrbi, da osebe na posnetkih objavo upravičeno pričakujejo – tako, da jim na dostopen način posreduje informacije o namenu in mestu objave, ter drugih vsebinah skladno s členoma 13 oz. 14 Splošne uredbe (za pomoč upravljavcem je IP pripravil tudi vzorca obvestil: Vzorec obvestila posameznikom glede obdelave osebnih podatkov (člen 13 Splošne uredbe), Vzorec obvestila posameznikom glede obdelave osebnih podatkov (člen 14 Splošne uredbe). da izvajalec videa poskrbi, da sledi čim manjšemu obsegu podatkov potrebnih za dosego namena videa (npr. da se izogiba posnetkom registrskih tablic, če to ni nujno za pripravo videa, ipd.). Posebej velja še opozoriti, da razširjanje video posnetkov ali fotografij, ki vsebujejo osebne podatke, po socialnih omrežjih predstavlja dodatno tveganje za pravice in svoboščine posameznikov. Tveganja so povezana z dodatnimi funkcionalnostmi socialnih omrežij, ki npr. omogočajo »označevanje oseb« in s tem širšo in lažjo dostopnost vsebine za več uporabnikov spleta oziroma zaradi večje verjetnosti prenosa osebnih podatkov v tretje države (npr. posnetki se lahko shranijo na strežnikih v ZDA, na Kitajskem, itd.), ipd. Zaradi posebne tvegane narave obdelave osebnih podatkov prek socialnih omrežji, so pravice in svoboščine posameznikov bolj ogrožene, zato je pravno podlago po 6
(1)(
- f)težje utemeljiti. Končna presoja – ali so izpolnjeni pogoji za zakonito objavo je vselej stvar konkretnih okoliščin in sprejetih ustreznih zaščitnih ukrepov upravljavca. Odgovornost pa je v končni fazi na upravljavcu. Kadarkoli pa gre za vprašanje javne objave, IP načeloma priporoča, da upravljavec zagotovi osebno privolitev posameznikov, ki so na posnetkih prepoznavni. Lep pozdrav, Informacijski pooblaščenec Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav. informacijska pooblaščenka Pripravil: Anže Novak, univ. dipl. prav. Svetovalec Pooblaščenca za preventivo O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.
- si)Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026