Kamere v gozdu zaradi merjenja števila obiskovalcev + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 29.07.2020 Številka: 07121-1/2020/1327 Kategorije:Pravne podlage, Video in avdio nadzor --> Kategorije: Pravne podlage, Video in avdio nadzor, Anonimizacija/psevdonimizacija Informacijski pooblaščenec RS (v nadaljevanju IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede postavitve avtomatskih IR kamer za spremljanje obiska UNESCO zavarovanih gozdnih rezervatov Snežnik-Ždrocle in Pragozd Krokar (z vplivnim območje gozdnega rezervata Borovec). Navajate, da na omenjenih območjih zaznavate povečan obisk, čeprav za tam veljajo strogi režimi varovanja skladno z uredbo Vlade RS (Uredba o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom; v nadaljevanju: uredba vlade), po kateri vstop v Pragozd Krokar ni dovoljen, gozdni rezervat Snežnik-Ždrocle pa je dovoljeno obiskovati le po označenih planinskih poteh. S ciljem upravljanja z obiskovalci in zmanjševanja pritiskov na omenjena območja želite v okviru projekta BEECH POWER, katerega nosilec je Zavod za gozdove Slovenije (ZGS), postaviti števce obiskovalcev in na lokacije števcev namestiti tudi avtomatske IR video kamere za snemanje ponoči in podnevi. Z analizo posnetkov, ki bi jo opravili zaposleni na območnih enotah ZGS Kočevje in Postojna s pregledovanjem posnetkov, bi lahko pridobili podatke o tem koliko prehodov na spremljanem območju naredijo obiskovalci (navajate, da le števci ne omogočajo razlikovanja med prehodi ljudi in živali, zato je uporaba IR kamer v tem smislu nujna). Navajate, da bi vam uporaba kamer skupaj s števci, vsaj za določeno obdobje (nekaj mesecev) omogočila določitev fiksnega deleža prehodov ljudi in divjadi, ki ga lahko potem aplicirate na vse podatke od takrat naprej. Ob tem poudarjate, da posamezniki na posnetkih ne bodo identificirani ali preganjani zaradi možne prisotnosti na območjih na katera vstop v skladu z uredbo vlade ni dovoljen. Podatki bi se hranili na omenjenih območnih enotah ZGS največ eno leto po zajetju podatkov. Snemanje bi se izvajalo v državnih gozdovih in za postavitev kamer ter snemanje bi pridobili soglasje SiDG, ki je pristojen za gospodarjenje z državnimi gozdovi. Menite, da je pravna podlaga za opisano obdelavo utemeljena v četrtem odstavku
- člena ZVOP-1 in
- členu Splošne uredbe, saj je obdelava nujna za izvajanje zakonitih nalog in pristojnosti nosilca projekta v okviru dejavnosti javne gozdarske službe po Zakonu o gozdovih zaradi potrebnega spremljanja stanja varovalnih gozdov in gozdnih rezervatov skladno z uredbo vlade, z namenom učinkovitega in ustreznega upravljanja z obiskovalci na območjih gozdnih rezervatov in rezervatov pod UNESCO zaščito, upoštevajoč stroge režime varovanja tovrstnih rezervatov, določene v uredbi vlade in izsledke opažanj glede povečevanja obiska. Iz vašega dopisa izhaja, da je obdelava nujna tudi zaradi prizadevanja za izboljšanje dolgoročnega upravljanja in ohranitve gozdnih rezervatov in gozdnih rezervatov vpisanih na UNESCO seznam naravne svetovne dediščine. Pri tem posebej poudarjate, da je brez ustreznega 24 urnega videonadzora nemogoče določiti koliko prehodov na zgoraj navedenem območju naredijo obiskovalci in koliko živali. Ločeno od omenjenega projekta, v okviru katerega bi postavili števce in IR kamere, želite vzpostaviti trajnejši videonadzor v okolici gozdnega rezervata Pragozd Krokar in v gozdnem Rezervatu Borovec, ki predstavlja vplivno območje gozdnega rezervata Pragozd Krokar z namenom stalnega spremljanja števila obiskovalcev, brez navezave na števce. Ta videonadzor bi izvajali na način, da se posnetki hranijo v tako nizki ločljivosti, da posameznikov na posnetkih ne bi bilo mogoče določiti. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z
- členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
- aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov),
- točko prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Uvodoma poudarjamo, da v okviru neobvezujočega mnenja ne moremo presojati zakonitosti ali zagotavljati skladnosti konkretne obdelave osebnih podatkov. Presojo zakonitosti konkretne obdelave lahko IP opravi le v okviru inšpekcijskega ali drugega ustreznega postopka. Dodajamo, da predmetni dopis ni mnenje na izvedeno oceno učinka v zvezi z varstvom osebnih podatkov v smislu člena 36 Splošne uredbe. Ob tem pojasnjujemo, da skladno s členom 35 Splošne uredbe, kadar je možno, da bi lahko vrsta obdelave, zlasti z uporabo novih tehnologij, ob upoštevanju narave, obsega, okoliščin in namenov obdelave povzročila veliko tveganje za pravice in svoboščine posameznikov, upravljavec pred obdelavo opravi oceno učinka predvidenih dejanj obdelave na varstvo osebnih podatkov. V eni oceni je lahko obravnavan niz podobnih dejanj obdelave, ki predstavljajo podobna velika tveganja. IP je v zvezi z izdelavo ocene učinka pripravil tudi smernice, ki so v pomoč zavezancem pri njeni pripravi. V oceni učinka zavezanec preveri skladnost z bistvenimi vidiki varstva osebnih podatkov in zlasti identificira, oceni in naslovi tveganja za pravice in svoboščine posameznikov pri konkretni obdelavi osebnih podatkov. Glede vašega vprašanja v zvezi z zakonitostjo postavitve kamer, IP pojasnjuje, da skladno z določbama 6
(2)in
(3)Splošne uredbe, se podlago za obdelavo osebnih podatkov, ki jih izvajajo upravljavci v javnem sektorju za namen izvrševanja svojih zakonskih pristojnosti, tudi po pričetku njene veljave, še vedno uporablja
- člen ZVOP-
- Glede na navedeno torej veljajo za vzpostavitev videonadzora, s katerim bi ZGS izvrševal svoje zakonske pristojnosti, isti pogoji kot so veljali pred pričetkom uporabe Splošne uredbe. Posledično je mnenje IP glede videonadzora ptičjih gnezd in ptičjih peščenih kopališč, ki je bilo izdano na zaprosilo ZGS (mnenje št. 0712-1/2015/783, z dne
- 2015) v tej zvezi še aktualno. Kot tudi sami pravilno ugotavljate, videonadzor v gozdovih v zakonu ni posebej urejen, kar pomeni, da ga je v javnem sektorju praviloma dopustno izvajati le pod pogoji iz četrtega odstavka
- člena ZVOP-
- Ta določa, da se lahko v javnemu sektorju izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo. Citirana določba četrtega odstavka
- člena šteje kot neposredna zakonska podlaga za obdelavo osebnih podatkov v tistih primerih, ko obdelava osebnih podatkov v zakonu ni posebej določena in upravljavec osebnih podatkov ne more dobiti veljavne osebne privolitve posameznika, pri čemer je treba pri takšni obdelavi še posebej dosledno upoštevati načelo sorazmernosti iz
- člena ZVOP-1 oziroma načelo najmanjšega obsega podatkov po določbi 5
(1)(c) Splošne uredbe. ZGS bi torej lahko na podlagi četrtega odstavka 9. člena ZVOP-1, izvajal videonadzor v gozdovih in na javnih površinah (torej tudi videonadzor zaščitenih gozdnih rezervatov) pod pogojem, da bi bilo takšno izvajanje videonadzora
(1)nujno za
(2)izvrševanje njegovih zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti ter da se s takšnim videonadzorom
(3)ne bi poseglo v upravičen interes posameznikov, ki bi se lahko znašli na posnetku. IP ob tem poudarja, da je utemeljitev in odgovornost za zakonito izvajanje videonadzora naloga upravljavca. Vloga IP pri podajanju mnenja je zgolj svetovalno-usmerjevalne narave, saj lahko IP le na podlagi predstavljenih okoliščin, ki jih razbere iz vašega dopisa, usmeri na pogoje, ki morajo biti izpolnjeni za zakonito obdelavo osebnih podatkov. Upravljavec pa je odgovoren, da presodi ali so v konkretnem primeru izpolnjeni pogoji za zakonito obdelavo osebnih podatkov. IP ugotavlja naslednje pomanjkljivosti glede obrazložitve zakonitosti za vzpostavitev videonadzora iz vašega dopisa: Iz vašega dopisa ne izhaja dovolj jasno cilj obdelave (niti cilja, ki bi ga izvajali v okviru projekta niti cilja, ki bi ga zasledovali s trajnejšim snemanjem zaradi stalnega spremljanja števila obiskovalcev); navajate, da obstaja problem kršitve zakonodaje zaradi prepovedanih obiskov zaščitenih gozdov in da je postavitev IR kamer nujna za razločevanje živali od ljudi, ni pa jasno razvidno kako bi natančna analiza obiska lahko prispevala k zmanjšanju obiska oziroma k spoštovanju zakonodaje oziroma katere svoje zakonske pristojnosti (ki izhajajo iz področnih predpisov) bi s tem merjenjem izvrševali. Natančna opredelitev cilja obdelave je namreč ključna zaradi nadaljnje utemeljitve drugih dveh pogojev (nujnosti in sorazmernosti). Na podlagi vašega dopisa je razbrati, da želite v nadaljevanju (po projektu, ko boste obdržali le kamere in brez števcev), posnetke shranjevati v nizki ločljivosti, ki ne bi omogočala prepoznavnosti posameznikov. IP pa iz vašega dopisa sklepa, da nameravate v času projekta (ko bi uporabljali kamere in števce) hraniti posnetke v višji ločljivosti, ki bi sicer omogočala prepoznavnost posameznikov. V zvezi s tem pa ni razbrati, zakaj bilo shranjevanje posnetkov v višji ločljivosti tudi nujno potrebno za dosego cilja. Snemanje v visoki ločljivosti, ko bi zadostovala že nižja ločljivost (ki ne omogoča določljivosti posameznikov) ni v skladu z načelom najmanjšega obsega podatkov in takšna obdelava tudi ni nujna za namen priprave analize obiska. V svojem dopisu tudi niste obrazložili tehtanja upravičenosti posega v interes posameznikov. Po vsebini gre za »sorazmernost v ožjem smislu« pri kateri se tehta upravičene interese posnetih posameznikov z zasledovanim ciljem. Cilj obdelave mora biti zato konkretno opredeljen, da je mogoče tehtati, če v konkretnem primeru snemanja nemara pričakovana zasebnost ali drugi interesi posameznikov ne pretehtajo nad zasledovanim ciljem. Za uravnoteženje dveh polov (interesi posameznika na eni strani in zasledovan cilj, ki je v javnem interesu, ker izhaja iz zakonitih pristojnosti javnega sektorja na drugi) je mogoče sprejeti tudi določene zaščitne ukrepe, kot je anonimizacija posnetkov (hramba v obliki ki ne omogoča prepoznavnosti), kratek in vnaprej natančno določen rok hrambe, omejitev dostopov za tiste zaposlene, ki bodo pripravljali analizo, zagotavljanje transparentnosti in ustreznega obveščanja posameznikov, zagotavljanje pravic po Splošni uredbi – zlasti pravice do ugovora, itd. Vse zgoraj navedene utemeljitve so obveznost upravljavca za skladnost v smislu člena 24 Splošne uredbe, ki jo upravljavec mora biti sposoben izkazati. Posebej še opozarjamo na obveznosti glede transparentne obdelave osebnih podatkov. Obvestilo na vidnem mestu, ki vsebuje obvestila iz tretjega odstavka 74. člena ZVOP-1 je lahko ustrezno, če ima posameznik dostop tudi do informacij, ki se zahtevajo skladno s členom 13 Splošne uredbe. Zato IP predlaga, kot dobro prakso, da so podrobnejše informacije, ki se zahtevajo po 13. členu Splošne uredbe, dostopne tudi v pisni obliki na ustrezni spletni strani, na samem obvestilu v naravi pa je navedena tudi spletna povezava do teh obvestil v obliki izpisa URL naslova ali QR kode. Glede roka hrambe osebnih podatkov še dodajamo, da bi moralo biti obdobje hrambe osebnih podatkov kolikor je mogoče kratko, da se doseže namen obdelave osebnih podatkov. Hramba osebnih podatkov traja do uničenja ali anonimizacije osebnih podatkov. Anonimizacija posnetkov (npr. tako, da se posnetek nepovratno pretvori v ločljivost, ki ne omogoča več prepoznavnosti posameznika), se šteje za konec hrambe osebnih podatkov. Če je mogoče analizo izvesti na anonimiziranih posnetkih, bi moral upravljavec zagotoviti anonimizacijo, kar se da hitro. S tem se zmanjša tveganje za neupravičene posege v upravičene interese posameznikov, kar lahko prispeva k zakonitosti obdelave osebnih podatkov. V nasprotnem primeru pa nezadostitev tem pogojem lahko vpliva tudi na izpolnitev pogojev po četrtem odstavku 9. člena ZVOP-1 in s tem na sam obstoj pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov. Lep pozdrav, Pripravil: Anže Novak, univ. dipl. prav Svetovalec Pooblaščenca za preventivo Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav informacijska pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026