Zbirke OP in dostopanje do zbirk + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 18.06.2020 Številka: 07121-1/2020/1094 Kategorije:Policijski postopki, Pravica do pozabe, Pravne podlage, Pridobivanje OP iz zbirk --> Kategorije: Policijski postopki, Pravica do pozabe, Pravne podlage, Pridobivanje OP iz zbirk Informacijski pooblaščenec RS (v nadaljevanju IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje. Zanima vas pod katerimi pogoji lahko zahtevate umik informacij iz baz ali shramb od uradnih institucij, ustanov, zavodov, organov in drugih podobnih organizacij javnega sektorja? Zanima vas tudi, koliko časa lahko policija dostopa do elektronskih sporočil zaradi vodenja svojih postopkov? Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z
- členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
- aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov),
- točko prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Za uveljavljanje pravice do izbrisa svojih osebnih podatkov se je treba najprej obrniti na upravljavca osebnih podatkov, ki podatke o posamezniku njem vodi. Upravljavci iz javnega sektorja, kot so državni organi in druge uradne institucije, vodijo zbirke osebnih podatkov o posameznikih zlasti na podlagi zakona (npr. Centralni register prebivalstva vodi Ministrstvo za notranje zadeve na podlagi Zakona o centralnem registru prebivalstva). Zakon ponavadi predpisuje tudi rok hrambe podatkov za posamezno zbirko, ki je odvisen od namena in narave zbirke ter postopkov, ki se v zvezi s to zbirko izvajajo. Za informacije o rokih hrambe osebnih podatkov za posamezno zbirko se velja obrniti na organ ali institucijo, ki podatke vodi. Pravico do izbrisa osebnih podatkov ureja člen 17 Splošne uredbe za vse upravljavce, razen za zavezance po Direktivi 2016/680, ki ureja varstvo osebnih podatkov s strani organov pregona (kamor sodi tudi Policija). Posameznik, ki uveljavlja pravico do izbrisa pri upravljavcu v skladu s Splošno uredbo (torej ne npr. pri Policiji) lahko zahteva izbris, kadar obstajajo razlogi po določbi 17
(1)– npr.: če so bili osebni podatki obdelani nezakonito; če je treba osebne podatke izbrisati za izpolnitev pravne obveznosti v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za upravljavca; idr. Kadar gre za zbirko osebnih podatkov, ki jo vodi uradni organ na podlagi zakona v okviru predpisanega roka hrambe, v tem primeru posameznik ne more doseči izbrisa svojih osebnih podatkov. Več o pravici do izbrisa si lahko preberete na spletni strani tiodlocas.si, ki jo je IP pripravil za pomoč posameznikom v zvezi z uveljavljanjem pravic po Splošni uredbi (https://tiodlocas.si/zelim-izbrisati-svoje-podatke/). Elektronsko sporočilo (sporočilo po elektronski pošti) se hrani predvsem na strežnikih ponudnikov storitev elektronske pošte prejemnika in pošiljatelja sporočila, ki so običajno zasebna podjetja (npr. Google, Yahoo, Microsoft, itd.). Rok hrambe elektronskih sporočil je odvisen od pogojev uporabe storitve elektronske pošte. Tudi pri navedenih zasebnih ponudnikih lahko uveljavljate pravico do izbrisa pod pogoji iz člena 17 Splošne uredbe. Običajno imajo ponudniki spletnih storitev pripravljene posebne obrazce, prek katerih lahko posamezniki uveljavljajo svoje pravice. Policija ima za izvajanje svojih nalog tudi pooblastilo, da pod zakonskimi pogoji zbira tudi osebne podatke od upravljavcev zbirk osebnih podatkov in lahko pod zakonskimi pogoji (npr. odredba sodišča zaradi pregona kaznivih dejanj) pridobi tudi elektronska sporočila. Policija pa lahko podatke pridobiva, dokler upravljavec podatke hrani in kolikor so za to izpolnjeni zakonski pogoji. Več o varstvu osebnih podatkov v zvezi s policijskimi postopki, si lahko preberete tudi med mnenji na spletni strani IP, v rubriki: policijski postopki (https://www.ip-rs.si/vop/). Glede uveljavljanja pravice do izbrisa pri zavezancih po Direktivi 2016/680 (med te zavezance sodi tudi Policija), pa velja ureditev v skladu s 32. členom ZVOP-1 v povezavi s področnimi predpisi. IP ob tem opozarja, da če Policija zavrne izbris podatkov, ki jih je zbrala z izvajanjem svojih policijskih pristojnosti, IP ni pristojen za odločanje o pritožbi. Če posameznik meni, da so kršene njegove pravice, določene z ZVOP-1 (vključno s pravico do izbrisa po 32. členu ZVOP-1), lahko zahteva sodno varstvo ves čas, dokler kršitev traja (34. člen ZVOP-1). Upamo, da smo vam s svojimi pojasnili uspeli pomagati. Lep pozdrav, Pripravil: Anže Novak, univ. dipl. prav Svetovalec Pooblaščenca za preventivo Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav. informacijska pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026