Razkritje datuma rojstva zobozdravniku + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 25.09.2020 Številka: 07121-1/2020/1704 Kategorije:Pravne podlage --> Kategorije: Pravne podlage Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 22. 9. 2020 prejeli vaše vprašanje o tem, ali lahko v zobozdravstveni ambulanti zahtevajo rojstni datum od pacienta, ki se naroči na prvi pregled. Menite, da podatek za izvedbo zobozdravstvene storitve ni potreben. V ambulanti so pojasnili, da se vpisane paciente vodi skupaj z rojstnim datumom; prav tako rentgenski aparat potrebuje datum rojstva za pravilen izračun potrebne doze. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Izvajalec (zobo)zdravstvene dejavnosti lahko od pacienta pridobi in v internih zbirkah podatkov vodi podatek o njegovem rojstnem datumu. O b r a z l o ž i t e v: V skladu s (
- h)točko drugega odstavka člena 9 Splošne uredbe o varstvu podatkov je obdelava zdravstvenih podatkov (rojstni datum je nujni sestavni del širše zdravstvene dokumentacije in nekaterih drugih internih zbirk pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti) dopustna, če je obdelava potrebna za namene preventivne medicine ali medicine dela, oceno delovne sposobnosti zaposlenega, zdravstveno diagnozo, zagotovitev zdravstvene ali socialne oskrbe ali zdravljenja ali upravljanje sistemov in storitev zdravstvenega ali socialnega varstva na podlagi prava Unije ali prava države članice ali v skladu s pogodbo z zdravstvenim delavcem ter zanjo veljajo pogoji in zaščitni ukrepi. Podobna podlaga za nezdravstvene podatke je v (
- c)točki prvega odstavka člena 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov, ki določa, da je obdelava dopustna, če je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca. V konkretnem primeru je nacionalna zakonska podlaga v smislu omenjenih določb Splošne uredbe o varstvu podatkov zlasti Zakon o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (ZZPPZ) in sicer v prilogi zakona pod št. NIJZ 1. Tam je določeno, da izvajalci zdravstvene dejavnosti, med drugim, vodijo tudi podatek o EMŠO pacienta, ki vsebuje tudi podatek o rojstnem datumu. Glede na navedeno je torej podana izrecna zakonska podlaga za zbiranje tega osebnega podatka. Zakon ne razlikuje med vrstami dejavnosti, vrstami izvajalcev in vrstami storitev, zato se to pravilo uporablja enotno za vse izvajalce, vse zdravstvene dejavnosti in vse vrste storitev in tudi na vse kategorije pacientov. Izvajalci zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe (ne samoplačniške ambulante) lahko pridobijo podatek o rojstnem datumu tudi prek kartice zdravstvenega zavarovanja, saj je rojstni datum zapisan na sami kartici ter v potrdilu za elektronski podpis (v čipu kartice) in je ta podatek na voljo tudi v on-line zalednem sistemu kartice zdravstvenega zavarovanja. Ta podatek je pogojno dostopen tudi prek nekaterih sistemov eZdravja, npr. eNapotnica in eRecept. Namen vodenja podatka o rojstvu je dvojen: evidenčni kar pomeni, da služi kot dodatni identifikator pacienta, ki je enostaven za uporabo ter se ne spreminja in aplikativni kar pomeni, da je ta podatek lahko po potrebi uporabljen za sámo zdravstveno oskrbo, saj je podatek lahko pomemben tudi z medicinskega vidika (npr. aplikacija zdravil, sevalnih doz, metode zdravljenja), za uveljavljanje in način izvrševanja pravic pacienta (npr. mnoge pravice so odvisne od točne starosti na določen dan), za upravljanje z dokumentarnim gradivom (npr. dokumentacija se uniči 100 let po rojstvu pacienta), za sekundarno rabo dokumentacije (npr. pri raziskavah, izdelavi internih statistik, uradnem poročanju ipd.). Res je, da predpisi o varstvu osebnih podatkov ne določajo prisile (v smislu sankcioniranja) glede vpisovanja tega podatka v zbirke podatkov, kar velja tako za izvajalca kot za pacienta, vendar IP ni pristojen za presojanje možnih in dopustnih učinkov, če pacient tega podatka ne želi razkriti izvajalcu. Lepo vas pozdravljamo, Pripravil: mag. Urban Brulc, univ. dipl. prav. samostojni svetovalec IP Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav. informacijska pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.
- si)Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026