Obdelava OP uporabnikov komunalnih storitev + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 07.09.2020 Številka: 07121-1/2020/1540 Kategorije:Informiranje posameznika, Moderne tehnologije, Pravne podlage --> Kategorije: Informiranje posameznika, Moderne tehnologije, Pravne podlage Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede obdelave osebnih podatkov uporabnikov komunalnih storitev. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju: ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. IP uvodoma poudarja, da v okviru mnenja ne more presojati ustreznosti določene programske rešitve, niti ne more vnaprej potrjevati posameznih rešitev z vidika skladnosti z obstoječimi predpisi s področja varstva osebnih podatkov. Presojo o ustreznosti lahko izvede le v okviru konkretnega inšpekcijskega postopka. Zakonitost obdelav osebnih podatkov pri delovanju konkretne rešitve se torej lahko ugotovi le v okviru konkretnega inšpekcijskega postopka. IP tako ne nudi storitve pregleda ali vnaprejšnje odobritve različnih storitev, aplikacij ali drugih sistemov, ki jih uvajajo posamezni upravljavci, z vidika njihove skladnosti z veljavnimi predpisi. IP namreč za to ni pristojen. IP tako v okviru mnenja ne more presojati ustreznosti aplikacije, ki jo opisujete v vašem zaprosilu za mnenje, s predpisi s področja varstva osebnih podatkov. IP tako splošno pojasnjuje, da mora upravljavec pred uvedbo konkretne rešitve presoditi dopustnost in sorazmernost obdelav osebnih podatkov, ki bodo obdelovani v njenem okviru. Vsaka obdelava osebnih podatkov mora potekati transparentno in skladno z določbami Splošne uredbe o varstvu podatkov. Upravljavec je dolžan uporabnika seznaniti z rešitvijo, načinom njenega delovanja, namenom njene namestitve, nameni, za katere bodo pridobljeni podatki uporabljeni, ter o ostalih pomembnih vidikih obdelave osebnih podatkov, ki so določeni v 13. členu Splošne uredbe o varstvu podatkov. Navedene informacije morajo biti čim bolj jasne, pregledne in uporabnikom razumljive ter lahko dostopne. IP nadalje pojasnjuje, da je podatek o porabi vode določenega uporabnika osebni podatek v smislu Splošne uredbe o varstvu podatkov, če se nanaša na določljivega posameznika. Glede na to IP meni, da taki podatki v primerih, ko se nanašajo na enostanovanjske objekte ali pa na posamezne enote večstanovanjskih objektov (npr. stanovanje v večstanovanjskem bloku), katerih lastniki so fizične osebe, predstavljajo osebne podatke, saj je v teh primerih mogoče določiti lastnika tega objekta oziroma posamezne enote - posameznike, na katere se navedeni podatki nanašajo. Sama obdelava osebnih podatkov mora vselej potekati na eni od pravnih podlag, kot jih določa 6. člen Splošne uredbe o varstvu podatkov. Obdelava je tako zakonita le in kolikor je za konkretni namen obdelave in konkretne osebne podatke izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
- a)posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov; (
- b)obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe; (
- c)obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca; (
- d)obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe; (
- e)obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu; (
- f)obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok. Za vsako obdelavo osebnih podatkov mora tako obstajati ustrezna pravna podlaga. IP ob tem poudarja, da v okviru izdaje nezavezujočega mnenja ne more odločati o tem, ali so v konkretnem primeru podani pogoji za obdelavo osebnih podatkov, temveč lahko zgolj opozori na relevantno pravno podlago ter pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da je določena obdelava podatkov zakonita. IP tako pojasnjuje, da niti Zakon o varstvu okolja (ZVO-1; Uradni list RS, št. 39/06 -UPB, 49/06, ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 – GZ, 21/18 – ZNOrg, 84/18 – ZIURKOE) niti Uredba o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 88/12; v nadaljevanju: uredba) ne vsebujeta konkretne določbe, ki bi opredeljevala, katere osebne podatke uporabnikov javnih služb lahko obdeluje izvajalec javne službe. Uredba v 24. členu sicer določa, da izvajalec vodi evidenco o uporabnikih javne službe, ne določa pa vsebine te evidence oziroma nabora podatkov, ki se lahko obdelujejo v njenem okviru. Kot navajate tudi v vašem zaprosilu za mnenje, je obdelava osebnih podatkov uporabnikov sistema naprednega merjenja zakonsko urejena z določbami 157.a – 157.č člena Energetskega zakona (EZ-1; Uradni list RS, št. 60/19 – UPB, 65/20), ob tem pa tudi v pogodbi med upravljavcem in posameznikom, ne pa v privolitvi posameznika. Zakonodajalec je torej ocenil, da je uvajanje naprednih sistemov merjenja v javnem interesu, kar pomeni, da bodo analogni števci sčasoma zamenjani z digitalnimi števci, zato tega ni prepustil prosti volji posameznika, temveč je podlago za obdelavo osebnih podatkov uredil v zakonu. IP ob tem podaja tudi svoje mnenje, da z vidika obdelave osebnih podatkov verjetno ne gre delati razlik med digitalnimi oziroma t.i. pametnimi števci, ki merijo porabo električne energije, in digitalnimi oziroma t.i. pametnimi števci, ki merijo porabo vode (pod pogojem, da tudi slednji omogočajo enake oziroma podobne funkcionalnosti). IP tako meni, da trenutni pravni okvir verjetno ne nudi ustrezne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov uporabnikov komunalnih storitev, do katere pride z uporabo pametnih števcev, predvsem, če ti omogočajo precej bolj frekventne odčitke v primerjavi s klasičnimi števci. Podatkov o uporabi na nekaj sekundnih ali minutnih intervalih namreč ne gre enačiti z mesečnimi odčitki, saj prvi omogočajo neprimerno več informacij o življenju in navadah posameznika. Ob tem IP posebej opozarja na načelo najmanjšega obsega podatkov, ki določa, da morajo biti pod pogojem, da obstaja pravna podlaga, osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. Navedeno načelo pomeni, da je potrebno obdelovati samo toliko osebnih podatkov uporabnikov, kolikor je nujno potrebno za izpolnitev namena v konkretnem primeru (torej obračun porabe posameznega uporabnika komunalnih storitev in njeno plačilo). IP sklepno ponavlja, da v okviru mnenja ne more presojati ustreznosti določene rešitve z vidika skladnosti z obstoječimi predpisi. Presojo o ustreznosti lahko izvede le v okviru konkretnega inšpekcijskega ali upravnega postopka. Presoja glede zakonitosti obdelave oziroma obstoja pravne podlage za posamezno obdelavo in odgovornost zanjo je vedno na upravljavcu osebnih podatkov, v konkretnem primeru torej na komunalnem podjetju, ki zagotavlja storitev uporabnikom. S spoštovanjem. Pripravil: Matej Sironič, Svetovalec pooblaščenca za varstvo osebnih podatkov Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., Informacijska pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.
- si)Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026