Podatki o uporabi mobilnih telefonov med vožnjo + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 10.09.2020 Številka: 07121-1/2020/1573 Kategorije:Policijski postopki, Sodni postopki, Telekomunikacije in pošta --> Kategorije: Policijski postopki, Sodni postopki, Telekomunikacije in pošta Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede policijskega pridobivanja podatkov o uporabi mobilnih telefonov med vožnjo. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z
- členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
- aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov),
- točko prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju: ZVOP-1) ter
- členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. IP uvodoma poudarja, da lahko podaja nezavezujoča mnenja in pojasnila, ne more pa izven konkretnih inšpekcijskih postopkov preverjati primernosti izbrane pravne podlage, namenov in obsega obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru. IP uvodoma nadalje pojasnjuje, da je pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju, kamor sodi tudi policija, podana v
- členu ZVOP-1, ki v prvem odstavku določa, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi tudi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. IP uvodoma nadalje pojasnjuje, da določba prvega odstavka
- člena Ustave RS (Uradni list RS, št. 33/91-I, s spremembami in dopolnitvami) zagotavlja tajnost pisem in drugih občil. Varovana je torej primarno vsebina komunikacij. Vprašanje, ali je tega strogega varstva deležna še kakšna druga okoliščina, ki spremlja komunikacijo, je obravnavalo Ustavno sodišče v odločbi številka Up-106/05, v kateri je zavzelo stališče, da […] pomenita pridobitev podatkov o zadnjih opravljenih in zadnjih neodgovorjenih klicih ter vpogled v vsebino sporočila SMS vpogled v vsebino in okoliščine komunikacije ter s tem poseg v pravico iz prvega odstavka
- člena Ustave RS. Nadalje drugi odstavek
- člena Ustave RS določa, da lahko samo zakon predpiše, da se na podlagi odločbe sodišča za določen čas ne upošteva varstvo tajnosti pisem in drugih občil in nedotakljivost človekove zasebnosti, če je to nujno za uvedbo ali potek kazenskega postopka ali za varnost države. Kot je razvidno iz navedene določbe, je poseg v komunikacijsko zasebnost dovoljen samo, če so izpolnjeni v tej določbi navedeni kumulativni pogoji. To pomeni, da sme upravičena oseba (tudi policija) obravnavane podatke o klicih pridobiti le pod strogimi pogoji, in sicer, če za to obstaja podlaga v zakonu, je to nujno za potek kazenskega postopka, in je za pridobitev podatkov izdana odredba sodišča. IP nadalje pojasnjuje, da je pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju, kamor sodi tudi policija, podana v
- členu ZVOP-1, ki v prvem odstavku določa, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi tudi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Zakonska pravna podlaga za pridobitev prej navedenih podatkov je v prvem odstavku 149.b člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP; Uradni list RS, št. 32/12 – UPB, 47/13, 87/14, 8/16 – odl. US, 64/16 – odl. US, 65/16 – odl. US, 66/17 – ORZKP153,154, 22/19, 55/20 – odl. US, 89/20 – odl. US), ki pridobitev podatkov omejuje na (pred)kazenski postopek. Določa namreč, da se v primeru, ko so podani razlogi za sum, da je bilo izvršeno, da se izvršuje ali da se pripravlja oziroma organizira kaznivo dejanje iz četrtega odstavka prejšnjega člena in je za odkritje, preprečitev ali dokazovanje tega kaznivega dejanja ali odkritje storilca treba pridobiti podatke o prometu v zvezi s komunikacijo osumljenca, oškodovanca ali oseb iz drugega odstavka prejšnjega člena, lahko preiskovalni sodnik na obrazložen predlog državnega tožilca odredi operaterju oziroma ponudniku storitev informacijske družbe, da pristojnemu organu sporoči relevantne podatke v zvezi z omenjeno komunikacijo, ki obstajajo v času izdaje odredbe. Preiskovalni sodnik v odredbi opredeli kategorije podatkov, ki jih zahteva. V skladu z drugim odstavkom istega člena morata biti predlog in odredba pisna in morata vsebovati podatke, ki omogočajo enolično identifikacijo komunikacijskega sredstva ali uporabnika, utemeljitev razlogov, relevantno časovno obdobje, za katerega se podatki zahtevajo, ostale pomembne okoliščine, ki narekujejo uporabo ukrepa, ter ustrezen rok za izvršitev. Tretji odstavek istega člena pa določa, da izjemoma, če pisne odredbe ni mogoče pravočasno pridobiti in če obstaja nevarnost, da bi zaradi odlašanja bilo ogroženo življenje ali zdravje ljudi, lahko preiskovalni sodnik na ustni predlog državnega tožilca odredi izvršitev ukrepa iz prvega odstavka tega člena z ustno odredbo neposredno operaterju oziroma ponudniku storitev informacijske družbe. V skladu s
- členom Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1; Uradni list RS, št. 109/12, 110/13, 40/14 – ZIN-B, 54/14 – odl. US, 81/15, 40/17) mora operater varovati zaupnost komunikacij. Ta zaupnost se nanaša na vsebino komunikacij, podatke o prometu in lokacijske podatke, povezane s komunikacijo, ter dejstva in okoliščine v zvezi s prekinitvijo povezave ali s tem, da povezava ni bila vzpostavljena. Informacije o komunikacijah smejo tako pridobiti le v obsegu, ki je nujno potreben za izvajanje določenih javnih komunikacijskih storitev, te informacije pa smejo uporabljati ali posredovati drugim le zaradi izvajanja teh storitev. Peti odstavek istega člena nadalje določa, da so vse oblike nadzora oziroma prestrezanja komunikacij, ki jih izvajajo tretje osebe in te niso uporabniki, udeleženi v komunikaciji, kot so poslušanje, prestrezanje, snemanje, shranjevanje in posredovanje komunikacij iz prvega odstavka tega člena brez soglasja zadevnih uporabnikov, prepovedane, razen če je to dovoljeno v skladu s prejšnjim odstavkom ali v skladu s
- ter
- členom tega zakona oziroma če je taka oblika nadzora oziroma prestrezanja nujno potrebna za prenos sporočil (npr. telefaks sporočila, elektronska pošta, elektronski predali, glasovna pošta, storitev SMS). Določba
- člena ZEKom-1 ureja posredovanje prometnih in lokacijskih podatkov v primerih varovanja življenja in telesa, določba
- člena ZEKom-1 pa zakonito prestrezanje komunikacij na podlagi odredbe pristojnega organa. V primerih, ki jih opisujete v vašem zaprosilu za mnenje, po mnenju IP ni mogoče uporabiti nobene od teh dveh določb. V skladu s
- členom ZEKom-1 morajo biti podatki o prometu, ki se nanašajo na naročnike in uporabnike ter jih je operater obdelal in shranil, izbrisani ali spremenjeni tako, da se ne dajo povezati z določeno ali določljivo osebo takoj, ko niso več potrebni za prenos sporočil, razen v primerih podatkov, pri katerih je po tem zakonu določen daljši rok hrambe glede spremljanja in nadzora porabe podatkovnih storitev (132.a člen), glede klica v sili (šesti odstavek
- člena), glede notranjih postopkov (
- člen), glede zavarovanja in neizbrisne registracije posredovanja prometnih in lokacijskih podatkov v primerih varovanja življenja in telesa (153.a člen), glede sledenja zlonamernih ali nadležnih klicev (
- člen), ter glede zakonitega prestrezanja komunikacij (peti odstavek
- člena). V skladu s
- členom ZEKom-1 se sme lokacijske podatke, ki niso hkrati podatki o prometu in se nanašajo na uporabnike ali naročnike, obdelovati le v takšni obliki, da se ne dajo povezati z določeno ali določljivo osebo, ali pa na podlagi predhodnega soglasja uporabnika ali naročnika v obsegu in trajanju, ki sta potrebna za izvedbo storitve z dodano vrednostjo. Uporabnik ali naročnik lahko to soglasje kadar koli prekliče. Glede na zgoraj navedeno policija pa mnenju IP ni upravičena splošno pridobivati podatkov, ki se nanašajo na komunikacijsko zasebnost, ampak lahko do njih dostopa le pod zgoraj navedenimi in pojasnjenimi pogoji. Ob tem IP dodatno pojasnjuje, da bi bilo tudi v primeru, da bi bili izpolnjeni pogoji za pridobitev tovrstnih podatkov, verjetno zelo težko presojati dokazno vrednost tako pridobljenih podatkov. Upoštevati je namreč treba, da je mobilni telefon stvar, ki je lahko prenosljiva, zato njegova lokacija ne izkazuje nujno tudi lokacije njegovega lastnika. Vedno namreč obstaja možnost, da lastnik telefon posodi oziroma da v uporabo nekomu drugemu. Poleg tega ne gre spregledati dejstva, da je območje pokrivanja posamezne bazne postaje mobilne telefonije lahko tako veliko, da se spet lahko pojavi dvom v dejansko lokacijo oziroma je takšno lokacijo zelo težko natančno opredeliti. Ob tem IP posebej poudarja, da zgolj opozarja na navedena dejstva, nikakor pa ne presoja dokazne vrednosti tako pridobljenih podatkov. Takšno presojo lahko opravi le pristojni prekrškovni organ oziroma sodišče v konkretnem postopku. S spoštovanjem. Pripravil: Matej Sironič, Svetovalec pooblaščenca za varstvo osebnih podatkov Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., Informacijska pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026