← Slovenija

Videonadzor ekoloških otokov - IPRS

Videonadzor ekoloških otokov + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 15.09.2020 Številka: 07120-1/2020/514 Kategorije:Občine, Pravne podlage, Video in avdio nadzor --> Kategorije: Občine, Pravne podlage, Video in avdio nadzor Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede vzpostavitve videonadzora na območjih odlaganja odpadkov – t.i. ekoloških otokih. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju: ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. IP uvodoma poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora ne more podajati konkretnih ocen o tem, ali upravljavec izpolnjuje pogoje za uvedbo in izvajanje videonadzora, niti se ne more opredeljevati glede konkretnih lokacij oziroma točk, kjer bi se videonadzor izvajal, zato vam na podlagi vašega zaprosila za mnenje v nadaljevanju posredujemo le nekaj splošnih pojasnil v zvezi z izvajanjem videonadzora. Dokončno presojo zakonitosti obdelave osebnih podatkov lahko IP poda le v konkretnem inšpekcijskem postopku. IP nadalje pojasnjuje, da je videonadzor sam po sebi ena hujših oblik posegov v zasebnost posameznika, zato je prav, da je ustrezno zakonsko reguliran in omejen na tisto, kar je nujno in sorazmerno za doseganje ciljev in namenov, ki naj bi jim videonadzor služil. Videonadzor na javnih površinah v zakonodaji Republike Slovenije ni izrecno urejen, zato se za njegovo zakonito izvajanje uporabljajo splošne določbe ZVOP-1, ki se v tem delu do morebitne drugačne ureditve še uporablja tudi po začetku veljave Splošne uredbe o varstvu podatkov. IP pojasnjuje tudi, da je osebni podatek skladno s 1. točko 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom. Posameznik je določljiv, če ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Na podlagi navedb v vašem zaprosilu IP meni, da bi lahko šlo pri opisanem snemanju javnih površin (razen če bi bila kakovost posnetkov tako slaba, da ne bi bilo mogoče prepoznati niti posnetih posameznikov niti drugih podatkov, ki bi lahko omogočali njihovo določitev) za obdelavo osebnih podatkov, saj bi nastali posnetki lahko predstavljali zbirko osebnih podatkov. V tem primeru bi bilo pri njihovi obdelavi treba spoštovati določbe Splošne uredbe o varstvu podatkov in ZVOP-1. Za zakonito obdelavo osebnih podatkov je tako treba imeti ustrezno pravno podlago, poleg tega pa je treba poskrbeti tudi za druge vidike obdelave, ki jih predpisuje Splošna uredba o varstvu podatkov (obvezno informiranje posameznikov, ustrezna opredelitev rokov hrambe, zagotovitev varne obdelave podatkov, omejitev in sledljivost dostopov do posnetkov ipd.). Za zakonito obdelavo osebnih podatkov je torej treba imeti ustrezno pravno podlago. Splošna uredba o varstvu podatkov določa pravne podlage v prvem odstavku 6. člena, ki določa, da je obdelava zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev: Zostaňte informovaní o najnovších technologických pokrokoch a ich vplyve na spoločnosť čítaním našich aktuálnych článkov o technologických inováciách a digitálnych transformáciách.(

  1. a)posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov; (
  2. b)obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe; (
  3. c)obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca; (
  4. d)obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe; (
  5. e)obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu; (
  6. f)obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.«. Ob tem je treba upoštevati, da se zadnja točka (
  7. f)ne more uporabljati za obdelavo s strani javnih organov pri opravljanju njihovih nalog. IP nadalje pojasnjuje, da je pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju, kamor sodijo tudi občine, podana v 9. členu ZVOP-1, ki v prvem odstavku določa, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi tudi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Četrti odstavek istega člena po določa, da se lahko v javnemu sektorju izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo. IP ob tem poudarja, da je primarna odgovornost za zakonito in pošteno obdelavo osebnih podatkov na upravljavcu, izbira pravilne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov pa je odvisna zlasti od konkretnih okoliščin primera. Stališče IP je, da je možno, da pravna podlaga za izvajanje videonadzora na javnih površinah (tudi ekoloških otokih) obstaja, če je tak ukrep nujno potreben za varnost ljudi ali premoženja in ob spoštovanju načela sorazmernosti, vendar lahko IP, kot rečeno, primer konkretno presoja le v okviru inšpekcijskega ali drugega upravnega postopka. Prav tako izven inšpekcijskega postopka IP ne sme preverjati primernosti izbrane pravne podlage, namenov in obsega obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru. IP tako pojasnjuje, da bi bilo treba pred uvedbo videonadzora oceniti vrednost premoženja, ki ga je treba varovati z videonadzorom, ter verjetnost (glede na pretekle izkušnje), da bo prišlo do poškodovanja ali odtujitve tega premoženja ali ogrožanja ljudi. IP dodaja, da bi bil, glede na navedeno, zakonit namen, zaradi katerega bi se lahko pregledovali posnetki (v konkretnem primeru posnetki ekoloških otokov), ki bi nastali z izvajanjem videonadzora, zagotavljanje varnosti ljudi in varovanje premoženja, ne pa odkrivanje prekrškov v zvezi z napačnim odlaganjem odpadkov. Izvajalec videonadzora bi lahko torej posnetke pregledoval v primeru, ko bi prišlo do poškodovanja ali odtujitve njegovega premoženja (npr. požig zabojnikov, razlitje nevarnih snovi) ali ogrožanja ljudi oziroma zgolj ob nekem deviantnem dogodku, ko bi bil videoposnetek le dodaten dokaz v prekrškovnem ali kazenskem postopku. Videonadzor ekoloških otokov pa ni dopusten z namenom odkrivanja in dokazovanja prekrškov v zvezi z napačnim odlaganjem odpadkov. Ob tem IP opominja, da mora v skladu s 74. členom ZVOP-1 oseba javnega ali zasebnega sektorja, ki izvaja videonadzor, o tem objaviti obvestilo, in sicer na način, ki bi omogočal posamezniku, da se seznani z izvajanjem videonadzora najkasneje takrat, ko se nad njim začne izvajati videonadzor. Takšno obvestilo mora vsebovati najmanj

(1)informacijo o tem, da se izvaja videonadzor,
(2)naziv osebe, ki izvaja videonadzor ter
(3)telefonsko številko za pridobitev informacije, kje in koliko časa se shranjujejo posnetki, poleg teh informacij pa mora izvajalec videonadzora na enostaven in pregleden način zagotoviti še vse dodatne informacije, ki jih določata prvi in drugi odstavek
  1. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov. Za več informacij si lahko na naši spletni strani tudi preberete smernice o videonadzoru: https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/Smernice_o_videonadzoru_web.pdf Prav tako je IP glede videonadzora javnih površin izdal številna mnenja, ki so objavljena na spletni strani IP: https://www.ip-rs.si/vop/ Ker bi šlo v primeru, opisanem v vašem zaprosilu, za javno dostopno območje, IP pojasnjuje, da Splošna uredba o varstvu podatkov v
  2. odstavku
  3. člena za primere obsežnega sistematičnega spremljanja javno dostopnega območja zahteva predhodno izvedbo ocene učinkov v zvezi z varstvom podatkov. IP je na svoji spletni strani pripravil podstran, kjer najdete ključne informacije glede ocene učinkov: https://www.ip-rs.si/zakonodaja/reforma-evropskega-zakonodajnega-okvira-za-varstvo-osebnih-podatkov/kljucna-podrocja-uredbe/ocena-ucinka-v-zvezi-z-varstvom-podatkov/#c1915 Prav tako je IP pripravil tudi seznam dejanj obdelav osebnih podatkov, za katere velja zahteva po izvedbi ocene učinka v zvezi z varstvom osebnih podatkov po
  4. odstavku
  5. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov: https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/Ocene_ucinkov/Seznam_dejanj_obdelav_osebnih_podatkov__za_katere_velja_zahteva_po_izvedbi_ocene_ucinka_v_zvezi_z_varstvom_osebnih_podatkov.pdf Eden izmed temeljnih razlogov za izdelavo ocene je namreč prav ugotavljanje obstoja in obsega morebitnih ustreznih pravnih podlag in posledično načrtovanje aktivnosti na način, da se osebni podatki obdelujejo zakonito. IP pa opozarja, da izvedba ocene učinka ne more nadomestiti morebitne neobstoječe pravne podlage in da je eden temeljnih elementov ocene učinka tudi ocena potrebnosti in sorazmernosti obdelave osebnih podatkov. S spoštovanjem. Pripravil: Matej Sironič, Svetovalec pooblaščenca za varstvo osebnih podatkov Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., Informacijska pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.