Osebni podatki v postopkih uveljavljanja ali obrambe zahtevkov banke + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 18.09.2020 Številka: 07121-1/2020/1639 Kategorije:Bančništvo, Pridobivanje OP iz zbirk, Sodni postopki --> Kategorije: Bančništvo, Pridobivanje OP iz zbirk, Sodni postopki Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po elektronski pošti prejel vaš dopis, v katerem nam zastavljate konkretna vprašanja glede obdelave osebnih podatkov v postopkih uveljavljanja ali obrambe zahtevkov banke. V štirih sklopih vprašanj nas sprašujete, ali morate na listinah, ki jih vložite v raznih postopkih uveljavljanja svojih koristi, ali ko jih morate predložiti na poziv katere od institucij, prekriti osebne podatke, ki za konkretni postopek niso relevantni, ali pripadajo drugim posameznikom, ki niso vpleteni v postopek. V zvezi s tem vas še zanima, ali je sploh primerno dokumente, ki se predlagajo kot dokaz, spreminjati (npr. počrniti podatke). Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi
- člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
- aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba),
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Uvodoma poudarjamo, da Informacijski pooblaščenec izven postopka inšpekcijskega nadzora konkretnih obdelav osebnih podatkov, predvsem z vidika zakonitosti, ne more presojati. Poleg tega IP glede na sklep Ustavnega sodišča RS (US) št. U-I-92/12-13 z dne
- 2013 ne sme presojati zakonitosti obdelave v posameznih pravnih postopkih, ki jih vodijo za to pristojni državni organi ter ne sme preverjati, ali se v konkretnih pravnih postopkih ustavnoskladno in zakonito spoštuje varstvo osebnih podatkov. Tako se IP predvsem v delu, ko sprašujete glede osebnih podatkov v listinah, potrebnih za pravdo ali druge postopkih, ki jih vodi sodišče (npr. zapuščinski), ne more opredeliti do tega, kakšne dokaze in katere osebne podatke lahko ali morate predložiti. S tem bi namreč nedovoljeno posegali v pristojnost sodišča. Ko gre za nadzor dejanj obdelave sodišč, kadar delujejo kot sodni organi, pa je po členu 55
(3)Splošne uredbe pristojnost IP celo izključena. Na splošno pa lahko navedemo in poudarimo, da mora biti za vsako obdelavo osebnih podatkov (tudi za vsak konkretni osebni podatek) podana ustrezna pravna podlaga. V členu 6 Splošne uredbe so tako določene pravne podlage, in sicer: (
- a)posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov; (
- b)obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe; (
- c)obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca; (
- d)obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe; (
- e)obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu; (
- f)obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok. Pred obdelavo (npr. posredovanjem) vsakega osebnega podatka morate razčistiti, ali obstaja katera od zgoraj navedenih pravnih podlag in seveda, ali takšna obdelava zasleduje načelo najmanjšega obsega podatkov (osebni podatki morajo biti ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo; točka (
- c)člena 5
(1)Splošne uredbe). Kot rečeno IP ne sme posegati v delovanje sodišč in drugih pristojnih organov, lahko pa vam svetujemo, da se v dvomu posvetujete s sodiščem ali drugim organom, ki vodi konkretni postopek, seveda po tem, ko že sami kot upravljavec osebnih podatkov razčistite pravne podlage in vprašanje načela najmanjšega obsega podatkov. Vprašanje, ali je sploh primerno vložiti »spremenjene« (npr. počrnjene) listine, pa prav tako ne sodi v pristojnost Informacijskega pooblaščenca, ampak to presoja sodišče ali drug organ, pred katerim teče postopek. V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo. Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav., informacijska pooblaščenka Pripravila: mag. Polona Merc, univ. dipl. prav., svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026