Sistem za zaznavanje ustrezne varnostne razdalje vozil - IPRS

Sistem za zaznavanje ustrezne varnostne razdalje vozil + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 24.09.2020 Številka: 07121-1/2020/1459 Kategorije:Definicija OP, Moderne tehnologije, Pravne podlage, Vgrajeno in privzeto varstvo podatkov, Zakoniti interesi --> Kategorije: Definicija OP, Moderne tehnologije, Pravne podlage, Vgrajeno in privzeto varstvo podatkov, Zakoniti interesi Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaš dopis, v katerem nas prosite za mnenje glede sistema, ki ga razvijate za zaznavanje ustrezne varnostne razdalje vozil. Sistem bo namenjen preventivi in sicer tako, da bo aktivna tabla opozarjala voznike ali imajo primerno varnostno razdaljo. Kot pojasnjujete ste trenutno v fazi razvoja in testiranja ter določanja najprimernejšega načina zaznavanja varnostne razdalje. Ena izmed bolj ugodnih možnosti zaznavanja varnostne razdalje in hitrosti vozil je s pomočjo kamere. Pojasnili ste, da v primeru uporabe kamere sistem ne shranjuje slik vozil za več kot 10 sekund, slike pa so za procesiranjem izbrisane (zbira se le podatke o dolžini vozila, čas prisotnosti vozila, hitrost vozila - brez osebnih podatkov). Zanima vas, ali je v tem primeru tudi potrebno kakšno soglasje, postavitev opozorilne table na snemanje ali kaj podobnega. Kamera bi bila v tem primeru v uporabi le za zaznavanje predmetov. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi
3. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
4. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba),
5. točke prvega odstavka
6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
7. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. IP uvodoma pojasnjuje, da je najprej treba ugotoviti, ali se bodo pri delovanju sistema obdelovali osebni podatki ali ne. Delovanje sistema je namreč verjetno mogoče zasnovati tako, da se ne zajema in ne obdeluje podobe vozila, temveč da sistem vozilo obravnava kot objekt določenih dimenzij z določeno hitrostjo (na nek način podobno kot predmete zaznavajo termovizijske kamere in druge tehnologije). V tem primeru bi težko govorili, da gre za obdelavo osebnih podatkov, saj posamezniki ali njihova vozila ne bi bili določljivi. Kolikor bi pa sistem shranjeval slike, na katerih so razpoznavna vozila, četudi za zgolj omejen čas, potem pa bi se težko povsem izognili obdelavi osebnih podatkov, zlasti če bi bile razpoznavne registrske označbe vozil. Kolikor bi se tudi temu izognili (npr. da bi bili senzorji oziroma kamere postavljene pravokotno na cestišče), še vedno ni mogoče povsem izključiti, da vsaj v določenem (majhnem) deležu ni bi šlo za takšna vozila, kjer bi se dalo posameznika določiti (npr. sponzorska vozila znanih oseb ipd.). Če bi torej sistem bil oblikovan tako, da bi bila vozila razpoznavna, potem je treba sistem obravnavati tako, da gre za obdelavo osebnih podatkov, kar pomeni, da je treba upoštevati temeljna načela varstva osebnih podatkov (člen 5 Splošne uredbe), s poudarkom na upoštevanju načela vgrajenega in privzetega varstva podatkov (člen 25 Splošne uredbe) ter za obdelavo osebnih podatkov imeti ustrezno pravno podlago (člen 6 Splošne uredbe). Katera pravna podlaga bo primerna je odvisno od tega, kdo bi bil upravljavec zadevnega sistema – ali bi šlo npr. za zasebno podjetje, državno institucijo ali kaj tretjega. Kot najverjetnejši pravni podlagi bi - ob odsotnosti izrecne zakonske ureditve – lahko prišli v poštev podlagi javnega interesa (člen 6(e)) oziroma zakonitega interesa (člen g(f) Splošne uredbe). V primeru prepoznavnosti vozil bi glede na določbe Splošne uredbe morali predhodno izvesti oceno učinkov glede varstva osebnih podatkov, saj bi šlo lahko za primer obsežnega sistematičnega spremljanja javno dostopnega območja, ki po točki 3(c) člena 35 Splošne uredbe terja izvedbo ocene učinka. Vse o ocenah učinka glede varstva osebnih podatkov najdete na tej povezavi: https://www.ip-rs.si/zakonodaja/reforma-evropskega-zakonodajnega-okvira-za-varstvo-osebnih-podatkov/kljucna-podrocja-uredbe/ocena-ucinka-v-zvezi-z-varstvom-podatkov/ Priporočamo vam, da preučite možnosti, da bi sistem zasnovali tako, da sploh ne bi prišlo do obdelave osebnih podatkov, torej da vozila tudi za kratek čas ne bi bila razpoznavna, saj verjetno obstajajo tehnične možnosti za to, s tem bi se pa izognili zahtevam zakonodaje o varstvu osebnih podatkov. Kolikor to ne bi bilo izvedljivo pa morate upoštevati zakonodajo o varstvu osebnih podatkov, pri čemer je treba začeti s predhodno oceno učinka. S spoštovanjem, Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., Informacijska pooblaščenka Pripravil: mag. Andrej Tomšič, namestnik informacijske pooblaščenke O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026